Regally, Vladimir (1908–1944)

Regally Vladimir, publicist in urednik, r. 23. jul. 1908 v Metliki Francu (gl. čl.), u. 25. nov. 1944 v Lj. Obiskoval je niž. gimn. v Lj. in Šentvidu-Lj., nato pa bil dve leti na vojaški sanitetni šoli v Bgdu. Po kratkem vojaškem službovanju je 1930 dobil mesto časnikarja pri Zvezi za tujski promet v Lj., od tu pa je pozneje prišel v časopisni koncern J. Od marca 1934 do maja–junija 1935 je kot glavni urednik urejal Naša pota, mesečnik za »propagando turizma, družbo, sport in kino«, ki sta ga izdajali Zveza za tujski promet v Lj. ter Tujskoprometna zveza v Mrbu. Hkrati je bil odgovorni urednik listu Jugoslovenski turista, ki sta ga za propagando notranjega turizma na severnem Jadranu izdajali tujskoprometni organizaciji na Sušaku in v Lj. Tiskali so ga v shrv. v Lj. Reviji sta se z majem–junijem 1935 združili v list Jugoslovenski turista – Naša pota, izdajale pa so ga tujskoprometna združenja Zgba, Sušaka, Lj. in Mrba. 1936 je list dobil naslov Jugoslovenski turista, 1937 naslov Jugoslovenska revija s podnaslovom Jugoslovenski turista, 1938 in 1939 je imel naslov Jugoslovenska revija brez podnaslova, 1940 pa je izhajal pod naslovom Turizem. Naloga vseh teh listov, ki jim je bil ves čas R. glavni urednik za slov. del in odgovorni urednik, ker so jih tiskali v Lj., je bila tujskoprometna propaganda predvsem Sje in Hrvatske, le deloma tudi drugih jsl pokrajin. V tujskoprometne namene je R. napisal tudi brošure: za zunanji svet L'adriatique Yougoslave, 1936 in The Jugoslav Adriatic Littoral, 1937, za Slovence pa Sja, 1938. V začetku leta 1935 je uredil devet številk OV. Pri Našem valu je bil urednik ali za konzorcij odgovarjajoči urednik od 1937 dalje. – V tujskopromet. časopisih, v Našem valu, v J in SN ter deloma v zgb Jugoslovenskem Lloydu je priobčeval številne članke in listke, ki so razmotrivali tujskopromet. vprašanja slov. ozemlja z organizatorične strani ter v feljtonistični obliki propagirali krajevne, tujskoprometne, kulturne, narodopisne in nacionalne posebnosti Sje in ostale Jsle. Pisani so največ v slovenščini, nekaj tudi v srbohrvaščini. — Prim.: Spominski almanah 327, 184, (slika); RazstSN, št. 379 in 987; J 1944, št. 272. Smj.