Regali, Josip (1880–1960)

Regali Josip, književnik in publicist, r. 22. dec. 1880 v Lj. meščanu in miz. mojstru Jožefu (gl. čl.), živi v Lj. Študiral je gimn. (1891–9) v Lj. in pravoslovje na Dunaju (prom. 1909); odvetniško prakso je izvrševal v Mrbu, Clcu in Lj. – Njegovo prvo delo je bilo leposlovno. Že v osn. šoli, kjer mu je bil učitelj Vrtčev urednik Iv. Tomšič, je pisal svoj list in sodeloval v V z ugankami in reliefi; v gimn. se je tesno sprijateljil s sošolcem F. Dobnikarjem, ki je bil genialno nadarjen risar (SBL I, 137), bil v zvezah z začetniki slov. moderne in ud obnovljene dijaške Zadruge 1897/8; pristopil k Novi Nadi, priobčeval dekadentske pesmi in prozo (psevd. Atanazij), pisal podlistke za SN in E (psevd. Adam I. Sever, pozneje A. Sever) in še pod Bežkovim uredništvom pristopil k LZ (novela Vzgoja 1899). Zaradi spora z A. Aškercem je pri LZ nadaljeval šele l. 1903 pod Zbašnikom; medtem je pisal v Sko, nekaj tudi v Sn (I, 1902, 3). Najznačilnejše črtice in novele je 1905 zbral v knjigi Reliefi, ki se odlikujejo po jasnosti in ostri plastiki ter dajejo slov. moderni prozi poudarek psihološkega realizma. Za ZK (XIX, 1907) je napisal noveli Tilen Rekar in Tratarjeva smrt. Izmed slovstvenih poročil in ocen, ki jih je mnogo napisal za SN (n. pr. o III. zvez. Gregorčičevih Poezij, 1902, št. 129–31; Na novih potih, 1902, št. 157, 159; o Župančičevi zbirki Čez plan, 1903, št. 296–9; Koncert GM, 1904, št. 60–1, o Cankarjevem Križu na gori, 1905, št. 100–2), sta pomembni Mlada slovenska lirika (Sn 1902/3) in Slov. moderna, Savremenik 1907, št. 8 (napisano za Jugoslov. Almanah, prim. LZ 1904, 702); v njih večinoma razlaga in občinstvu približuje mlado slov. pesniško pa tudi upodabljajočo in glasbeno umetnost. Nekak spominski epilog k prvim letom je »Večerni koncert« in drugo (DS 1920).

Obsežno je R-jevo publicistično in kritično delo za domačo upodabljajočo umetnost. Že zgodaj ga je zanimanje za slikarstvo, plastiko in arhitekturo privedlo v stik z domačimi in tujimi umetniki (Canciani), postal je marljiv umetnostni poročevalec in pobuditelj domačih umetnostnih ustanov. Tako je pisal O »secesiji« in drugem (SN 1902, št. 212, 213); Glasovi dunajske kritike o razstavi slov. umetnikov (LZ 1904); Zajčev Prešeren kot monument (NZ 1905); Ivan Grohar, nekrolog; Matija Jama, slov. slikar (DS 1911); splošnega značaja je članek Nastajanje nove umetnosti (DS 1924). Poročila o umetniških razstavah in umetnostnih razmerah je objavljal tudi v S, Našem listu in LZg, v dunajski Reichswehr pa že 1902 napisal članek Die bildende Kunst in Krain. Ta prvi nemški članek o slov. moderni umetnosti je vzbudil v tujini posebno pozornost. Daljša poročila o umetniških razstavah v Jakopičevem paviljonu je objavil v DS 1909 in 1910. O slov. moderni umetnosti je poročal v krakovski Świat Słowiański (1907), ob slov. umetniški razstavi v Varšavi 1908 pa v Tygodnik illustr. S svojimi članki je stalno opozarjal na potrebe slov. umetnosti, tako parlamentarne zastopnike kakor kranjski dež. odbor. – Že l. 1904 je v LZ sprožil misel o Umetniški galeriji v Lj.; to misel je razvijal še v SN 1904, št. 105 in 106, št. 55 ter NZ 1907; bil je med ustanovitelji Narodne galerije l. 1918, za katero je sestavil pravila in bil dolgo njen odbornik. Zanimanje zanjo je budil s članki v KMD 1933, 59–66 in 1934, 61/2. Ustanovil je tudi tednik Sja ter v nji napisal mnogo člankov o slov. polit. samoupravi in kulturni in gospodarski samobitnosti, zlasti o potrebah slov. kulturnih ustanov. — Prim.: I. Grafenauer, NE III, 881–2; SN 1905, št. 260–2; LZ 1905, 759; 1907, 576; DS 1905, 629; Sn III 1904/5, 348; NZ 1904/5, 208; D. Pirjevec. Jos. Murna ZbD I (opombe). Kr.