Redeskini, Ambrozij (1746–1810)

Redeskini Ambrozij, filozof, r. 21. jul. 1746 v Ajdovščini, u. 4. febr. 1810 v Gor. Od 1765 je bil kapucin, ni pa znano, kje je deloval. L. 1778 je v Zgbu napisal Institutiones universae Philosophiae Recentioris, usibus discipulorum accommodatae (rkp. s 5 tabelami tekst pojasnjujočih geometričnih in fizikalnih slik, kapuc. samostan Škof. Loka). Spis obsega kratek nagovor dijakom; uvod (prolegomenon) o pojmu, delitvi in izvoru filozofije ter o filozofskih šolah; logiko; metafiziko (ontologijo, kozmologijo, psihologijo, naravno teologijo); fiziko (splošno fiz. ali prirodno filozofijo in posebno fiz.). R., zelo naobražen v pozitivnih vedah tedanje dobe, je zapustil aristotelsko-sholastično prirodno filozofijo (hilemorfizem) in si usvojil dinamizem Dubrovčana Rogerja Boškovića (1711–87). Elementi teles so mu enovite, nerazsežne substance (entia simplicia inextensa; Phys. gen. 93). Zato pojmuje substanco ne kot ens extensum kakor Descartes, temveč kot silo, delovanje (corpora vi activa praedita sunt; ib. 94). Prvobitna sila je ena in deluje po določenem zakonu zdaj odbojno, zdaj privlačno. R. skuša s tolmačenjem zakonov privlačnih in odbojnih sil razložiti vse prirodno dogajanje (neprodirnost, razsežnost, deljivost, prožnost, trdnost, tekočnost materije, elektr. in magnet. pojave) v smislu enotnega vrhovnega zakona (n. pr. Phys. gen. diss. II, § 4: Qua ratione quibusque legibus vis corporum motrix se exerceat). Boškovićev vpliv se kaže še v problemih o stiku telesnih prvin (Phys. gen. 108; Cosm. 155; Logica 238), o delovanju v razdaljo (Phys. 204), o homogenosti prvin (Phys. gen. 100; Metaphys. 155), o absolutnih pritikah (Metaphys. 87). Znanstven pogled na prirodo omogoči po R-jevem prepričanju le razlaga, ki pojasnjuje vse prirodne pojave z delovanjem sil. V tem smislu imenuje R. svojo filozofijo moderno, philosophia recentior. – Druga značilnost R-jevih Institutiones je skotizem, ki se je v naših krajih v 18. stol. razvil v precej močno gibanje. R. rešuje na skotistični način n. pr. vprašanje o razliki med bistvom (essentia) in bitjo (existentia), zaninikujoč realno razliko med njima (Ontol. c. III, § 3) in učeč t. i. distinctio formalis a parte rei (ib. c. IV, § 2), ki je izrazito skotistična posebnost. – R. je nakazal problemsko zanimivo pot iz skotizma v Boškovićev atomski dinamizem; njegove Institutiones so najjasnejši primer Boškovićevega vpliva pri nas; hkrati pa kažejo nedvomno odvisnost od tiste filozofske literature, ki je nastajala pod Boškovićevim vplivom v 2. pol. 18. stol., n. pr. Biwald, Institutiones physicae 1766; Horvath, Physica generalis 1774. — Prim.: Schematismus F. F. … Capuc. prov. Styriae 1908; A. Sodnik, Vpliv Bošk. prirodne filozof. v naših domačih filoz. tekstih 18. stol., Razpr. SAZU, filoz: filol.-hist. razr. I, 7–40; ista, Iz zgod. filozofije pri Slovencih, Razpr. II, 41–53. Sdk.

REDESKINI Ambrozij, filozof, r. 21. jul. 1746 v Ajdovščini, u. 4. febr. 1810 v Gor. O njem vemo le, da je bil od 1765 kapucin, a ne, kje je služboval. Njegov spis iz 1778 Istitutiones universae philosophiae Recentioris, usibus discipulorum accommodatae (rkp. v kapuc. samostanu v Škofji Loki) obsega nagovor dijakom, uvod o pojmu, delitvi in izvoru filozofije ter o filoz. šolah, logiko in metafiziko. Pri obravnavi filoz. je usvojil teorijo o dinamizmu Dubrovčana Rogerja Boškovića (1711–87). Elementi teles so za R. enovite, nerazsežne podstati (substance). Podstati ne pojmuje razsežno kakor Descartes, marveč kot silo, delovanje. Prvotna sila je ena in deluje po določenem zakonu, odbojno ali privlačno. Na osnovi tega zakona skuša R. razložiti vse prirodne pojave: neprodirnost, razsežnost, deljivost, prožnost, trdnost, tekočnost ter magnetske in električne pojave. Boškovićev vpliv je opazen tudi v problemih o stiku telesnih prvin, o delovanju na razdaljo, o homogenosti površin, o absolutnih pritikah. Znanstven pogled na naravo je po njegovem mnenju tisti, ki razlaga prirodne pojave kot delovanje sil. V tem je modernost njegove filozofije. A pri R. se čuti tudi vpliv filoz. G. Duns Scota (1266–1308), ki se je razširila pri nas v 18. stol. Po tej filoz. rešuje R. odnos med bistvom (essentia) in bitjo (existentia) na način, da zanika realno razliko med njima. R-eva filoz. je nekak prehod iz skotizma v Boškovićev dinamizem. R-ev filoz. spis je primer Boškovićevega vpliva na filoz. literaturo, ki je nastala v drugi polovici 18. stol., kot npr. Biwald, Insti-tutiones physicae 1766; Horvath, Physica generalis 1774.

Prim.: Schemat. F. F. capuc. prov. Styriae 1908; A. Sodnik, Vpliv Bošk. prirodne filoz. v naših domačih filoz. tekstih 18. stol., Razpr. SAZU, Filoz.-filol.-hist. razr. I, 7–40; Ista, Iz zgod. filoz. pri Slovencih, Razpr. II, 41–53; Ista, SBL III, 63.

Har.