Redelonghi, Marko (1912–1944)

Redelong(h)i Marko-Benečan, narodni heroj, r. 24. apr. 1912 v Zapotoku pri Podbonescu v Beneški Sloveniji, padel 5. maja 1944 pri Breginju. Oče Bernard je bil siromašen hribovski kmet. R. je bil delavec, politično napreden in narodno zaveden. Ko je delal pri gradnji elektrarne v Trnovem pri Kobaridu, je dobil. stik s prvimi partizani, ki jim je pošiljal razstrelivo in obveščevalne podatke. Zaradi polit. nezanesljivosti so ga ital. fašisti l. 1942 aretirali, zaprli v Gor. in nato odvedli v kazenski bataljon v Kalabrijo. Ob zlomu Ital. sept. 1943 je pobegnil domov in se pridružil prvim beneškim partizanom. Ker je bil izredno hraber in borben, je januarja 1944 postal komandant II. bataljona Briško-beneškega odreda. Najdrznejša R-jeva akcija je bil napad na nemško letališče Belvedere pri Vidmu v noči med 12. in 13. marcem 1944, kjer je uničil 9 letal, skladišča in nemško postojanko. Ko so kmalu nato Nemci napadli bataljon v bližini Robedišča, je bil v boju ranjen. Prenesli so ga v zasilno bolnišnico pri Breginju. Po izdajstvu so Nemci 5. maja 1944 obkolili bolnišnico in R. se je boril do zadnjega naboja, s katerim se je sam ustrelil, da ni padel živ v sovražnikove roke. Med mrtvimi ga Nemci niso spoznali. Zato so 11. maja prišli v Zapotok in zasliševali R-jevega očeta, kje je sin. Ker jim ni hotel ničesar povedati, so ga ustrelili. R. je pokopan na pokopališču na Sedlu pri Breginju. Za svoje junaštvo je bil 1951 odlikovan z redom narodnega heroja. — Prim.: Marko Redelongi, življenjepis (s sliko), Borec 1952, 12 in 69; Matajur 1952, št. 46; Slov. Jadran 1952, št. 22 in 23; Partiz. dnevnik, slavn. štev., Okroglica 5. sept. 1953; Beneška Sja, Gor. 1950, 85–87; Jadranski koledar, 1952, 107; PDk, 1952, št. 255 in 1953, št. 181; LdP 1951, št. 178; Zbornik narodnih heroja Jsle, 1957, 687 (s sliko); Arhiv CK ZKS. Saje

REDELONGHI Marko, partizanski komandant in narodni heroj, r. 24. apr. 1912 v Zapotoku pri Podbonescu v Beneški Sloveniji, u. 5. maja 1944 v Brdcah pri Breginju. Oče Bernard, kovač in kmet, je po prezgodnji ženini smrti (1. apr. 1926 v bolnišnici v Čedadu) težko preživljal šestčlansko družino. Mati je bila Alojzija Zorza iz Marsina. Marko se je po materini smrti preživljal s priložnostnim delom po Furlaniji. 1937 je prišel na Breginjsko, kjer se je poročil z Marijo Kramar iz Podbele in imel z njo dva otroka. Za delom sta odšla v Nemčijo, kjer sta delala po kmetijah. Ker je policija odkrila njegovo povezavo z vojnimi ujetniki, so ga izgnali nazaj v It. Še istega leta (1942) je dobil zaposlitev kot miner pod Polovnikom pri Trnovem. Za načrtovano elektrarno na Soči so gradili predor skozi goro. Povezal se je z aktivisti OF in jih oskrbel z eksplozivom za enote Soškega odreda. Policija ga je aretirala in internirala v mestu Pesticci. Po padcu fašizma je pobegnil in se 5. avg. 1943 povezal s part. na Breginjskem. - Po kapitulaciji It. je postal organizator vstaje in med bitko za Kobariško republiko postal komandir čete Soške brigade. Boril se je pri mostu Sv. Kvirina pri Špetru Slovenov in nato na Stolu. Postal je namestnik komandanta 4. bataljona Bazoviške brigade. 6. nov. 1943 je z mitraljezom zadrževal sovražnika na Matajurju in zaradi premišljenosti in hrabrosti dosegel položaj komandanta 2. bataljona Briško-beneškega odreda. Izvršil je nabor novih borcev in pod njegovim vodstvom je bila jan. 1944 porušena tovorna žičnica med Štupico in Črnim Vrhom. Njegov najuspešnejši vojaški podvig pa je bil napad na nem. vojaško letališče Belvedere pri Vidmu 13. mar. 1944. Nemci so ga razglasili za najbolj nevarnega komandanta »Banditen« bataljona na tem področju. Izdajalcu so obljubili 150.000 lir denarne nagrade. 16. mar. je bil v boju pri Robedišču hudo ranjen v nogo. Neprestano so ga morali premeščati v zasilna skrivališča. Nemci so ga iskali in izvajali nasilje nad sorodniki: ubili so mu očeta. Zaradi izdaje je sovražnik 5. maja 1944 iznenada napadel zatočišče v Brdcah pri Breginju. R. si je s strelom sam vzel življenje. 20. dec. 1951 je bil razglašen za narodnega heroja. Na kraju smrti je postavljen spomenik. Doprsni kip ima v Starem selu.

Prim.: D. Zega in S. Jan, brošura ob odkritju spominskega obeležja napadu na letališče Belvedere pri Vidmu in doprsnega kipa narodnemu heroju M. Redelonghiju, Staro selo, okt. 1985; J. Perat, Napad na letališče v Vidmu, PrimN 22. mar. 1961; I. Kurinčič, Pred 25. leti je padel narodni heroj M. Redelonghi-Benečan, PrimN 19. nov. 1969; Na Brdcah nad Breginjem - spomenik M. Redelonghiju in Avg. Vrečarju iz Borjane, TV-15 10. dec. 1969; K. Roš, V nekaj vrstah, Karavla heroja M. Redelonghija, Delo 25. okt. 1979; F. Črnugelj-Zorko, Uničeno letališče, TV-15 8. nov. 1984; J. Perat, Napad na letališče je uspel, Delo 20. mar. 1969; J. Oblak, Uspel napad na letališče Belvedere pri Vidmu, PDk 9. mar. 1981; Narodni heroj Beneške Slovenije, TV-15 3. apr. 1980; Marija Redelonghi, Narodni heroj Marko Redelonghi, TV-15 29. maja 1980; L. Bezlaj-Krevelj, Razvoj narodnoosvob. gibanja v Brdih in Benečiji, Nova Gorica 1969, 25 in 26; Pismo Marije Redelonghi (Tolmin); Jožko Ošnjak, Pod Matajurjem, Lj. 1969, 171–74 s sl.

Stres