Slovenski biografski leksikon
Rebol Franc, šolnik in slavist, r. 13. nov. 1876 v Hrašah pri Preddvoru, u. 11. okt. 1918 v Št. Vidu nad Lj. V osnov. šolo je hodil v Preddvoru, Kranju (3. razr.) in Škofji Loki (4. razr.), v Lj. pa je študiral gimn. (1888–96, od 1890 gojenec Alojzijevišča) in bogoslovje (1896–900, ord. 1899). Bil je kaplan v Preddvoru (1900) in Postojni (1900–2), 1902–9 študiral slavistiko in germanistiko na Dunaju, nato bil do smrti prof. na škof. gimn. v Št. Vidu nad Lj. kjer je poleg slovenščine in nemščine poučeval tudi slov. in nem. stenografijo. Na Dunaju je bil 1904 med ustanovitelji slov. društva Straža in se celo ukvarjal z načrtom, pozidati na Dunaju slov. dom.
Kot sedmo- in osmošolec je pisal v alojzijeviške Domače vaje, v bogoslovskih letih se je oglasil v Pomladnih glasih (1897, 1899, 1900) in objavil v DS (šifra Ks.) 1897 nekrolog Matiji Valjavcu, v DS 1899 pa življenjepisa Lovra Pintarja in Josipine Turnograjske. Ocenil je M. Murka Gesch. d. älteren südslaw. Literaturen 1908 (Fr. R., S 1908, št. 257) in njegovo poročilo o štud. potovanju po Bosni in Hercegovini 1913 (DS 1916, 46–7), Meška (DPast 1913, 61), Finžgarja (ib. 141), Josipa Ogrinca (ib. 699). O stenografiji je pisal v Mentorju (1909–10) in ocenil 1. del Novakove Slov. stenografije v Č 1916. Našel je rokopisno zapuščino bukovnika Matije Nagliča (SBL II, 188) in jo popisal ter analiziral (Č I–III, 1907–9). R. je u. za gripo, ki je jeseni 1918 posebno hudo nastopala. — Prim.: S 1918, št. 234; J. Mantuani, Carn. 1919, 244–5. Lkn.
Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine