Rebič, Elija (1784–1865)

Rebič (Rebitsch) Elija, zgodovinar, r. 12. sept. 1784 v Stojdragi v graničarski družini, u. 17. jan. 1865 v Lj. Šolal se je v Brežicah, Karlovcu, gimn. je obiskoval v Celju, Mrbu in Lj. (4. in 5. razr.), filozofijo v Lj. (1805–7) in tu bil sošolec Janeza Primica (SBL II, 579–83); grško-kat. bogoslovje je končal v Zgbu, a ni bil posvečen, nato je opravil še juridične študije v Gradcu in 1812 postal okrajni komisar na Slov. Štajerskem. Še pred koncem istega leta je napravil konkurzni izpit za gimn. profesorja in 25. dec. 1812 dobil mesto humanitetnega prof. na gimn. v Celju. L. 1816 je bil premeščen na gimn. v Lj.; tu je do 1826 učil v humaniteti, nato pa na filozofiji predaval klasično filologijo in zgod. Od 1838 je bil gimn. prefekt, 1854 upokojen. V dvainštiridesetletnem šolskem delu je s svojo načitanostjo, z znanjem jezikov in naklonjenostjo slov. in hrv. prerodu vplival na več generacij slov. izobražencev, čeprav poglobljenega znanja v svoji stroki ni imel. Prešernov napis »V Ljubljani je možič …« je menda meril na nasprotje med njegovimi govorniškimi sposobnostmi in strokovno nekritičnostjo, povzročilo pa ga je menda tudi njegovo prijateljstvo s sošolcem cenzorjem J. Pavškom (SBL II, 267–71).

R-eve razprave kažejo več razgledanosti po lat. piscih kot prave znanstvene metode in samostojnega raziskovalnega dela. V MHK je objavil: Die neuesten Beweise für den ehemaligen wirklichen Bestand unserer Stadt Emona und ihrer Befestigung … (1856, 85–7); Die älteste Geschichte Krains und der Gebiete von Görz und Triest, bis auf die Zeiten des Caj. Julius Caesar Octavianus Augustus um das Jahr 13. v. Chr. Geb. (1858, 53–6); Klage der öffentl. Blätter über das traurige Los der Archive in unsern Tagen (1858, 66–7), Die Regenten-Namen der Wenden in alten und in unsern Zeiten (1858, 67–8); Wohnsitze und Thaten der Senonen, eines Zweiges des gallisch-celtischen Stammvolkes, in Italien und besonders in den Gegenden des heutigen Krains (1858, 73–4); Schicksale Krain's unter seinen beiden ersten römischen Kaisern Augustus und Tiberius … (1858, 77–9); Fernere Schicksale unseres heut. Krains unter röm. Kaisern … (1858, 85–7; 1859, 1–3, 9–12). V Vodnikovem spomeniku (1859, 42) se je s krajšo spominsko črtico oddolžil svojemu učitelju v poetiki V. Vodniku.

R. je deloval tudi v zgod. društvu za Kranjsko in je l. 1858 uredil MHK.

Od njegovih sinov je bil dr. Julius R. notar v Lj. in politik ustavoverne stranke (u. 11. nov. 1873), drugi, Ferdinand (1818–71), pa več let župnik na Čatežu ob Savi. — Prim.: Nomina juvenum in c. r. Lyceo Labacensi 1804, 1805; Album Academicorum Lycei Labacensis, s. a., 1806 (povsod vpisan kot Alojzij R.); Jber. d. k. k. OGymn. zu Lb. 1865, 35; Jožef Kovačič, Elija R., bivši gimnazijalni prefekt v Lj., Drobt. XX (1869), 187–98; Gratzy, Repertorium …, 13; L. Pintar, Satura, LZ 1906, 618–20; J. Trdina, ZbD I, 1946, 168, 266; Kidrič, Korespondenca Jan. Nep. Primca, 7, 164; isti, Zgod., kazalo; isti, Prešeren II, 31, 32, 102, 268, 274; isti, PA 605, 607, 608, 617. Lgr.