Rebek, Marius (1889–1982)

Rebek Marius, kemik, r. 25. marca 1889 v Barkovljah (Trst) Antonu (gl. čl.). Osn. šolo in gimn. je obiskoval v Trstu (matura 1907), po odslužitvi enoletnega vojaškega roka je študiral kemijo in fiziko na filoz. fakulteti univerze na Dunaju in tam 1913 doktoriral na osnovi disertacije Über ein Kondensationsprodukt des p-Toluylaldehyds mit dem 2,3-oxynaphtoesaurem Methylester (obj. Monatshefte f. Chemie 1913). Nato je bil asistent pri prof G. Goldschmidtu v II. kemijskem laboratoriju dunajske univerze, se udeležil kot rez. častnik I. svet. vojne, bil deloma na fronti, deloma v rudarskem in plavžarskem laboratoriju vojnega ministrstva na Dunaju. Po demobilizaciji je bil spet asistent na dunajski univerzi pri prof. W. Schlenku. L. 1919 je postal asistent pri prof. M. Samcu (gl. članek) na novo ustanovljeni lj. univerzi, potem docent, izred. in slednjič 1933. red. prof. za organsko kemijo. Pod konec 1945 se je odselil v Gradec, kjer je red. prof. in predstojnik inštituta za kemijo in tehnologijo papirja in celuloze na tehniški visoki šoli. – Kot sodelavec prof. Samca je pomagal na lj. univerzi organizirati kemijski študij. Njegovo raziskovalno področje obsega organsko kemijo, čeprav se je prva leta bavil tudi z analitsko kemijo. Objavil je učbenik Analitska kemija (Lj. 1920), rezultate raziskovanj sintetičnih metod pridobivanja saharina, raziskovanj sulfitnih lužnic, močno obteženih ogljikovih atomov (trifenilmetanov) in kemizma psevdobaz in psevdokislin, zlasti pa celuloze je priobčeval deloma sam, deloma s Samcem, M. Perparjevo, V. Kramaršičem i. dr. v Zft. f. d. landwirtschaftl. Versuchswesen in Österr. (1913), Kolloidchemische Beihefte (1922, 1924), Ber. d. deutsch. chemischen Ges. (1929), Collection (1931–3), Österr. Chemiker-Zg. (1938), Kolloid Zft. (1940), Monatshefte f. Chemie (1940, 1943, 1952, 1955, 1957), ZPD (1941, 1943) in Das Papier (1956, 1958). S poljudnimi strokovnimi prispevki je sodeloval v Proteusu (1934, 1935, 1938) in Vestniku SKD 1954. — Prim.: Arhiv univerze v Lj.; Zgod. slov. univ. v Lj. do 1929, 525; Naš tednik – Kronika (Clc) 1959, št. 12. Nčč.

REBEK Marius, eden utemeljiteljev slov. kem. znanosti in univ. študija te stroke, r. 25. mar. 1889 v Barkovljah pri Trstu, u. 15. avg. 1982 v Gradcu, pokopan v Trstu. Oče Anton (1857–1934), pravnik iz Trstenika (Trst) (gl. čl.). Osn. š. in gimn. v Trstu, matura 1907, po enoletnem vojaškem roku je študiral kem. in fiz. na dunajski Filoz. fak. in 1913 doktoriral iz organske kem. Nato je služboval kot asistent v kem. laboratoriju dunajske U. Kot rezervni častnik se je udeležil prve svet. vojne, bil na fronti in v rudar. in plavžarskem laboratoriju voj. ministrstva na Dunaju, po demobilizaciji pa spet univ. asistent. 1919 je bil med znanstveniki, ki so sprejeli povabilo novoustanovljene lj. U. Postal je asistent dr. Maksa Samca, prvega prof. kem. na lj. U, pomagal mu je organizirati študij na tem strok. področju. Napredoval je prek docenta in izred. do rednega prof. organske kemije 1933. Že kot asistent je napisal prvi slov. učbenik o kvalitativni analizi: Analitska kemija (Lj. 1920). Nato se je raziskovalno usmeril v organsko kem. in še posebej na področje celuloze, pri čemer je sodeloval s kolegi Samcem, M. Perparjevo, V. Kramaršičem idr. Objavljal je v raznih strok. glasilih, poljudnozn. članke pa tudi v Proteusu. Ko je z lj. U zašel v obdobju med obema vojnama v krizo tudi njen kem. inštitut, se je tudi publicistično boril za obstoj in razvoj tega univ. oddelka. Vojna pa je dokončno pretrgala njegovo delo. Po koncu vojne 1945 je zapustil Lj. skupaj z ženo, ki je bila kot Nemka izgnana v Avstrijo. Nekaj časa je bil v begunskem taborišču, služboval je kot natakar v Celovcu, vendar pa so ga že 1946 povabili predavat na U v Gradec. Tu je 1955 postal na Tehn. visoki š. predstojnik Inštituta za kem. in kem. tehnologijo celuloze in papirja. Na tem oddelku je organiziral tako znanstveno kot pedagoško delo, za kar so mu 1959 avstr. papirničarji podelili častno priznanje dr. Karla Kellnerja. Duhovno svež in telesno čil je dočakal visoko starost, še kot 90-letnik je v izvirnem jeziku in na pamet obnavljal odlomke iz Homerja, Danteja, Goetheja, pa tudi slov. knjiž. s Prešernom in Cankarjem.

Prim.: M. R., Analitska kemija, Lj. 1920; članki v raznih avstr. in nem. strok. časop. od 1913 do 1958; poljudnoznan. čl. v Proteusu v letih 1934, 1935, 1938; o začetkih kem. na lj. univ. v Vestniku Slov. kem. društva 1954; Zgod. slov. univ. v Lj. do leta 1929, 525; C. Nučič, R. M., SBL III, 58–59; S. Sitar, Utemeljitev moderne kemije, Življenje in tehnika 1981, št. 12, 15; M. Tišler, Prof. M. R., Vestnik Slov. kem. društva 1982, št. 3.

SAS