Ražem, Joahim (1886–1966)

Ražem Joahim, organizator in prosvetar tržaških Slovencev, r. 14. avg. 1886 v Bazovici (Trst) Ivanu, posestniku in vaškemu načelniku, živi kot odvetnik v Lj. Po ital. osnovni šoli v Bazovici je R. obiskoval (1900–8) gimn. v Kranju (mat. 1908). Odslužil je vojaški rok pri češ. polku in se vpisal na češ. pravno fakulteto v Pragi (abs. 1913, prom. 1916). L. 1914 je prakticiral pri tržaških sodiščih, bil koncipient, 1916 moral k vojakom ter služil pri voj. sodišču v Gradcu kot sodnik, branilec in tolmač. Po vrnitvi v Trst (nov. 1918) je bil koncipient pri odvetniku dr. Edv. Slaviku, opravil ital. odvetniški izpit in 1921 odprl lastno odvet. pisarno v Trstu, a se zaradi polit. razmer preselil (1930) v Lj., tu dobil državljanstvo. V drugi svetovni vojni so ga ital. okup. oblasti med prvimi zaprle in internirale za 50 mesecev (Trst, Isernia, Bari, S. Maria di Leuca; pod UNRRO blizu Aleksandrije v Afriki, El Ariš, El Šat). Osvobojen se je po dveh mesecih bivanja v Kairu vrnil v Lj. k odvetništvu.

R. je bil v Trstu odbornik polit. društva E, Ljudskega odra in Trgov. obrtne zadruge; soustanovitelj tednika Novice, ki mu je napisal prvi programatični članek; zadnji tajnik Dramat. društva (Slov. gledališče), preden je bil požgan Nar. dom (1920). Predaval je (1924–6) na slov. trg. šoli v Trstu pravne vede in po prvi svet. vojni po vsej Julijski krajini o aktualnih problemih. – V Lj. je bil v društvu Soča vodilen član in dolgo let načelnik predavateljskega odseka. Pisal je članke v tržaško E in se med prvo svetovno vojno zavzemal za narod. zedinjenje; o starih Slovanih (KGM 1926–8); prevedel je iz dela L. Niederle Slovanske starožitnosti, poglavje o naravi in kulturi starih Slovanov (izd. Štoka, Trst 1926). *

RAŽEM Joahim, organizator in prosvetni delavec, r. 14. avg. 1886 v Bazovici pri Trstu, u. 22. dec. 1966 v Lj. Oče Ivan je bil kmet in vaški načelnik (hišno ime »pri Županovih«), mati Terezija Žagar. Osn. š. dovršil v Bazovici, gimn. v Kranju (1900–08). Po vojaškem roku pri češ. polku se je vpisal na Pravno fak. v Pragi in jo dovršil 1913, doktoriral 1916. Leta 1914 je prakticiral pri trž. sodišču, 1916 so ga poklicali k vojakom v Gradec, kjer je bil sodnik, branilec in tolmač. Nov. 1918 se je vrnil v Trst in bil koncipient pri odv. dr. Edv. Slaviku (gl. čl.), opravil odv. izpit in 1921 odprl lastno odv. pisarno v Trstu. 1930 se je zaradi polit. razmer preselil v Lj., dobil državljanstvo in odprl odv. pisarno. 1941 so ga it. zasedbene oblasti med prvimi aretirale in internirale v Iserniji, Bariju, S. Maria di Leuca, zavezniki pa so ga prepeljali v sev. Afriko (El Ariš, El Šat). Po vojni se je vrnil v Lj. in nadaljeval s poklicnim delom do upokojitve. R. je bil v Trstu odb. polit. društva E; Ljudskega odra in Trgovsko-obrtne zadruge ter zadnji tajnik Dramatičnega društva do požiga Narodnega doma. Bil je med ustanovitelji tednika Novice (izh. od 3. jan. 1924 do 29. sept. 1927) ter jim napisal prvi programatični članek. Novice so začele 1926 izdajati prilogo vsakih 14 dni na 8 straneh Za našo deco, namenjeno otrokom, ki so ostali brez slov. šol. Po prvi svet. vojni je predaval po vsej Julijski krajini o aktualnih vprašanjih, od 1924–26 je učil pravne vede na slov. trg. šoli v Trstu. V E je pisal članke in se med vojno zavzemal za narodno zedinjenje. (Pripravil je knjižico Narava in kultura starih Slovanov (XIV. poglavje kulturnega oddelka Slovanskih starožitnosti). Napisal L. Niederle, prof. Karlove univ. v Pragi (Štoka, Trst 1926, str. 54). R. je v uvodni besedi razložil značaj knjige. Napisal je tudi razpravo Poroka in ženitovanjski običaji pri starih Slovanih (KGM 1928, 53–55). V Lj. je bil v društvu Soča vodilni član in dolga leta načelnik predavateljskega odseka.

Prim.: Ž. arh. Bazovica; SBL III, 56; Miša Šalamun, Slov. prim. časopisje, Koper 1961, 49, 52, 84–85; V Lj. je umrl dr. J. R., PDk 30. dec. 1966, 3 s sl.

Jem.