Slovenski biografski leksikon

Razpet Martin, zdravnik, r. 3. nov. 1826 na Bledu, kjer je bil oče logar, u. 26. apr. 1888 v Novem mestu. Gimn. je obiskoval v Lj., medicino študiral na Dunaju in bil 1858 promoviran. Že kot slušatelj medicine je 1854 prevzel vodstvo epidemijske bolnišnice železniških delavcev v Bujah in sam zbolel za legarjem in kolero; 1855–6 je oskrboval kozáve bolnike, nazadnje v Košani. Po promociji je dobil mesto okrajnega zdravnika v Postojni, kjer je imel ponovno opraviti z epidemijami, tako l. 1859 s škrlatinko v Ilir. Bistrici, kasneje z epidemijo malarije in s kolero. Zaradi svoje strokovne izobrazbe, vestnosti in iniciativnosti je bil 1870 imenovan za člana kranjskega sanitetnega sveta, pa se je 1873 mestu odpovedal, ker mu je vožnja k sejam jemala preveč časa. Bavil se je tudi z živinozdravništvom ter 1865 in 1874 v času goveje kuge mnogo pomagal. Od 1884 do smrti je bil okrajni zdravnik v Novem mestu. — Prim.: LZg 1888, št. 97, 108 (nekrolog s šifro F. K.); S 1888, št. 97; SN 1888, št. 97. Pr.

Pintar, Ivan: Razpet, Martin (1826–1888). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi492541/#slovenski-biografski-leksikon (15. november 2024). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 9. zv. Raab - Schmid. Alfonz Gspan et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1960.

Primorski slovenski biografski leksikon

RAZPET Martin, zdravnik, r. 3. nov. 1826 na Bledu, u. 26. apr. 1888 v Novem mestu. Oče je bil logar. Gimn. je končal v Lj., medic. pa je študiral na Dunaju, kjer je 1858 promoviral. Kot študent medic. je najprej 1854 prevzel vodstvo epidemijske bolnišnice železničarskih delavcev v Bujah, kjer pa je tudi sam zbolel za tifusom in kolero. Nato je 1855 in 1856 skrbel za kozave bolnike v Košani. Po promociji je prevzel mesto okraj. zdravnika v Postojni. Tudi tu se je moral precej ukvarjati z epidemijami nalezljivih bolezni. 1859 je zdravil bolnike ob epidemiji škrlatinke v Ilirski Bistrici, kasneje pa tudi ob epidemiji malarije in kolere. 1870 so ga imenovali za člana kranjskega sanitetnega sveta, vendar se je čez tri leta temu mestu odpovedal zaradi pomanjkanja časa. Ukvarjal se je tudi z zdravljenjem živine, še posebej ob epidemijah goveje kuge v letih 1865 in 1874. Leta 1884 se je preselil v Novo mesto, kjer je delal kot okrajni zdravnik do svoje smrti.

Prim.: SBL III, 55–56.

A. Pr.

Prijatelj, Anton: Razpet, Martin (1826–1888). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi492541/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (15. november 2024). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 12. snopič Pirejevec - Rebula, 3. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1986.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine