Slovenski biografski leksikon
Ravnikar Ludvik, pravnik in politik, r. 21. avg. 1827 v Novi vasi pri Celju Janezu, biv. grašč. oskrbniku (gl. R. Franc), u. 16. (opolnoči) jan. 1901 v Lj. Gimn. je obiskoval v Celju, 1839–46 pa v Lj., kjer je mnogo občeval s Prešernom. Kot pravnik (Gradec 1848) se je navduševal za Zedinjeno Slovenijo in bil član akadem. legije. V sodno prakso je stopil 1851 v Lj., služboval kot aktuar v Kočevju, od 1856 kot namestnik drž. pravdnika v Szombathelyu na Ogrskem. Po padcu Bachovega režima je bil 1859 sod. pristav v Planini na Notranjskem in 1864 namestnik drž. pravdnika v Nov. mestu. Tu se je vneto udeleževal slov. kult. in polit. gibanja, pri volitvah premagal nem. kandidata (dr. J. Suppana) in dosegel v kuriji dolenjskih mest izvolitev v dež. zbor (30. jan. 1867); po neuspelih nakanah so njegov mandat verificirali (23. sept. 1868). Da bi R-a odtegnili polit. delu, so ga premestili (jun. 1867) v Celje, a posrečilo se mu je priti (marca 1868) v Lj. in je redno hodil k sejam dež. zbora. Po porotni razpravi (Jan. Župančič in tov.), kjer je kot namestnik drž. pravdnika govoril edinole slovensko, je bil 1869 kot »mučenec ravnopravnosti slovenske« (N 1870, 316) premeščen v Leoben in moral odložiti svoj deželnozborski mandat. Sredi 1870 se je R. vrnil v Lj. k dež. sodišču kot tajnik, postal 1874 svetnik in po 38 službenih letih stopil v pok. — Bil je odbornik Slov. kat. polit. društva, član (1885–6) lj. mest. sveta in izvršilnega odbora SLS (do 1896). Organiziral je 1. slov. kat. shod (29.–31. avg. 1892), bil prijatelj Bleiweisu, Svetcu, Levstiku in Jurčiču. Napisal je svoje spomine na Prešerna (LZ 1900, 875). — Prim.: N 1867, 49, 66, 74, 82, 92, 100, 115, 214; 1868, 324–7, 334; 1869, 50; 1870, 316; 1901, 28, 39; Poročilo o I. slov. kat. shodu 1892, 4, 6, 23, 32, 42; S 1901, št. 14; SN 1901, št. 14; Pol stoletja društva Pravnik, Lj. 1939, 39–41; Kidrič, PA 276. Ara.
Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine