Ravnik, Anton (1895–1989)

Ravnik Anton, klavirski pedagog, pianist in zborovodja, r. 28. maja 1895 v Bohinjski Bistrici, živi v Lj., brat Janka R-a (gl. čl.) Osn. šolo je obiskoval v Boh. Bistrici, nato je 1908–14 študiral glasbo na šoli GM in vmes (1909–11) tudi na Orglarski šoli v Lj. Na šoli GM so mu bili učitelji Vida Prelesnikova in Ant. Trost za klavir ter Václav Talich. Po končanih osmih razredih na šoli GM v Lj. se je vpisal 1914 na konservatorij v Pragi. Tamkaj je opravil samo en letnik: bil je 1915 vpoklican v vojsko in kmalu zajet na ruski fronti. Med šestletnim vojnim ujetništvom v Rusiji je bil za časa sovjetov vodja glasbenih šol v Černem Jaru ob Volgi in na Kubanu. Po vrnitvi v domovino je nadaljeval glasbene študije: 1921 se je vpisal na Konservatorij GM v Lj. in ga je končal 1924 kot učenec brata Janka R-a. V dopolnitev splošne izobrazbe je v Lj. privatno dovršil nekaj razredov gimnazije. L. 1924–5 je študiral še na konservatoriju v Pragi pri Karlu Hoffmeistru, 1925–6 pa v Brnu pri Vilému Kurtzu. Diplomiral je 1926 iz klavirja na mojstrski šoli praškega konservatorija. — Kot zborovodja je javno deloval že pred prvo svetovno vojno, tako 1914 pri pevskem društvu Slavec, razne pevske zbore pa je vodil tudi po vrnitvi iz ujetništva in sploh med obema svetovnima vojnama, tako n. pr. spet Slavca in krajši čas pevski zbor GM kot namestnik Mateja Hubada (SBL I, 357). — Med študijami po prvi svetovni vojni v Lj. je bil nameščen kot učitelj na Orglarski šoli in kot korepetitor na Konservatoriju GM. Ko se je po diplomi vrnil iz Prage, je bil 1. okt. 1926 nastavljen za učitelja klavirja na Državnem konservatoriju v Lj.; ob preustroju tega zavoda je bil 9. avg. 1939 imenovan za prof. Srednje glasbene šole, 28. sept. 1940 pa za izred. prof. Glasbene akademije. Na tem zavodu je deloval neprekinjeno med drugo svetovno vojno. Po osvoboditvi je bil imenovan 1945 spet za izred. prof., 1953 pa za red. prof. na Akademiji za glasbo v Lj., kjer je več let načelnik klavirskega oddelka. — R. je v slov. klavirski pedagogiki eden prvih, ki so uvedli sodobnejša načela pri metodičnem oblikovanju učnega poteka. Izhajal je iz metode Viléma Kurtza, vanjo pa je vnesel tudi prvine drugih metod in lastne izsledke in je prvi izrecno izvajal načelo, da je treba razviti pri učencu klavirske igre prvenstveno tehnično komponento kot pogoj za interpretacijo. Med njegovimi učenci je bil Bojan Adamič. Posebno vidne pedagoške uspehe dosega po drugi svetovni vojni. — Udejstvuje se tudi koncertno, najčešče kot spremljevalec na klavirju, pa tudi kot solist, tako n. pr. po osvoboditvi, ko je nekaj let stalno nastopal v Radiu Lj. in Radiu Trst. V mlajših letih je tudi komponiral. — Prim.: Ko je ko, 601. Alc.