Ravnihar, Franc (1832–1904)

Ravnihar Franc, rodoljub, r. 23. sept. 1832 v Mekinjah, u. 4. jul. 1904 v Lj. Njegov oče Janez R., r. 27. dec. 1798 v Škofji Loki, je bil med 1825–9 graščinski oskrbnik pri Celju, od 1830 davkar v Mekinjah, 1839–48 oskrbnik gradu Križ pri Kamniku, v Lj. trgoval z vinom ter tu u. 17. maja 1876. Bil je Prešernov znanec. Poleg Franceta je imel Janez še 5 sinov (gl. članka R. Ludvik in Nikomed). — Franc R. je stopil 1851 v računsko službo pri kranjskem dež. odboru, postal 1870 dež. blagajnik, 1884 knjigovodja, 1894 stopil v pokoj. Krog 1860 se je živo udeleževal vseh narodnih gibanj, bil med ustanovitelji lj. Narodne čitalnice (20. okt. 1861), njen dolgoletni odbornik in predsednik, ustanovil (1. okt. 1863) društvo Južni Sokol, po njegovem razpustu (1. avg. 1867) pa Lj. Sokol (27. apr. 1868), ki mu je bil do maja 1882 starosta, hkrati je bil snovalec in odbornik Dramatičnega društva (21. jun. 1868). Oženil se je 30. maja 1870 s 16-letno lj. krasotico Faniko Permetovo iz bogate obrtniške rodbine v Špitalski ul. 268 (danes Stritarjeva ul. 7), ki je s svojo izobrazbo in glasbeno nadarjenostjo postala zvezdnica gledaliških, glasbenih in plesnih prireditev Narodne čitalnice. R. je bil pobudnik (s Fr. Drenikom, Vojt. Valento in Bl. Kuharjem) ustanovitve GM (25. sept. 1872), njen prvi predsednik, kar je ostal 16 let, in častni član (20. avg. 1898; marmorna plošča na stopnišču GM). Napisal je Zgod. črtice o osnovi in razvoju društva GM od 1871 do 1894 (rkp., arhiv GM v Lj.). Kupil je (6. avg. 1882) grad Jamo (Grubenbrunn) v Zg. Šiški, a ga spet prodal 1893, v lj. občinskem svetu (1883–97; finančni in olepševalni odsek) pa izposloval ureditev pešpoti za Cekinovim gradom v Šiško. — Prim.: N 1863, 325; 1867, 8, 66, 74, 81, 89, 271; 1868, 154; 1872, 159, 318–9, 327–8; 1888, 144; SN 1882, št. 111, 114; 1904, št. 150; S 1937, št. 132 (slika Fanike R.); Občinska uprava mesta Lj. 1883–97; Ljubljana 1895–910, Lj. 1910, 35 (slika); Prijatelj, KPZS IV, 66, 89, 239, 243, 244; Trstenjak, 57, 60; Spomenica I. jugoslov. sokolskega zleta v Lj. 1922, 55–6 (slika); Zaletel, Zgodovina telesne vzgoje in sokolstva 1933, 181; Kidrič, PA 276; Kron 1954, 32, 35, 112, 114, 115 (op. 44). Ara.