Ravbar, Miroslav (1911–2009)

Ravbar Miroslav, prosvetni delavec, brat Franca (gl. čl.), r. 21. dec. 1911 v Vrhovljah pri Sežani, živi v Lj. Osnovno šolo je obiskoval (1918–23) na Repentabru, v Višnji Gori, Trzinu in Lj., klasično gimn. v Lj. (od 1924; mat. 1931). Študiral je (1931–6) slavistiko na univ. v Lj. (dipl. 1936, prof. izpit 1941, oz. 1946). Služboval je kot suplent na gimn. v Murski Soboti (1938 do 1941), kot profesor v Novem Sadu (1941–4). Bil je v Murski Soboti (1945–6) prosvetni referent okraja, prof. in ravnatelj gimn., v Trstu (od 1946) pa referent za sred. šole pri PNOO (1946–7), tajnik SNG (1948–50) ter član Glavnega odbora Slov.-hrv. prosvetne zveze. Od 1951 je v Lj. ravnatelj klas. oz. II. gimn., od 1952 predsednik Združenja prof. in predmetnih učiteljev LRS, nato podpredsednik Združenja učiteljev in profesorjev LRS, od 1953 član Sveta za prosv. in kulturo LRS, član Sveta za šolstvo LRS ter delal v raznih komisijah kot član fakultetnega sveta Prirodosl.-matematične filoz. fakultete od 1954–9.

R. je napisal daljšo razpravo o antičnih elementih v Prešernovi poeziji (Razgledi 1949), pripravil za tisk Svobodi do smrti je služil vaš glas (1955), spominsko knjigo o prosvetnih delavcih, padlih med NOB; sodeloval je pri drugi popravljeni izdaji Janež, Zgodovina slov. književnosti (1957) ter sam (izvzemši eno poglavje) spisal Pregled hrvatske, srb. in makedonske književnosti (1958). Objavil je več člankov in razprav v Mladem Prekmurcu, Sodobnosti, Razgl (Trst), LD, PDk in GL (Trst). — Prevajal je iz ruščine (Ostrovski, Donosna služba, 1949 za SNG v Trstu), iz hrvaščine (Vjekoslav Kaleb, Čudoviti prah, 1955), iz angleščine (Nehrujeva kratka zgodovina za otroke v pismih, rkp.), Graham Greene, Mirni Američan, 1959), iz madžarščine pa nekaj pesmi (Ady Endre, Razgl 1950).

R. je bil sourednik (1939–40) Mladega Prekmurca, urednik (maj 1945) Vestnika mrb okrožja, Razgl v Trstu (1948–50), ki jim je bil še 1951 sourednik. — Od 1945 se bavi zlasti s šolskoorganizacijskimi in z ljudskoprosvetnimi vprašanji ter s sindikalnim gibanjem prosvetnih delavcev. Deluje tudi pri Preš. družbi in MD v glav. odboru oz. založniškem svetu. — Psevd. in značke: Vrhovec (v Mladem Prekmurcu in Razgl); M. R.; R. — Prim.: Ko je ko, 601; osebni podatki. *

RAVBAR Miroslav, prosvetni delavec, liter. zgodovinar, prevajalec, brat Franca R. (gl. čl.), r. 21. dec. 1911 v Vrhovljah pri Sežani, živi na Črnučah pri Lj. Oče Štefan, železničar, mati Marija Ravbar, gospodinja. Družina se je 1919 izselila v državo SHS, ker so prim. železničarje premeščali v notranjost It. R. je živel najprej v Podsmreki pri Višnji Gori, nato v Trzinu in na Črnučah. V vseh teh krajih je obiskoval osn. š. (1918–23), nato klas. gimn. v Lj. (matura 1931). Na lj. U je diplomiral iz jsl. književnosti (1936; prof. izpit 1941 oz. 1946). Kot suplent je služboval na gimn. v Murski Soboti (1938–41) in bil nato prof. v Novem Sadu (1941–44). Po vojni (1945–46) je bil okraj. prosv. referent, prof. in ravn. gimn. v Murski Soboti, nato v Trstu referent za sred. š. pri PNOO za Slov. Prim. (1946–47). V coni B STO je bil referent za prosveto pri VUJA za koprski in bujski okraj, nato v Trstu tajn. SNG (1948–50) ter član glav. odb. SHPZ. Nato se je vrnil v Jslo, kjer je bil ravn. klas. gimn. (II. gimn.) (1951–64), od 1964–71 pa pomočnik glav. tajn. lj. U (zadolžen za študijska in znanstvenoraziskovalna vprašanja). Vrsto let je bil član repub. sveta za šolstvo, preds. Združenja prof. in predmetnih učiteljev LRS, nato podpreds. Združenja učiteljev in prof. LRS, član sveta za prosv. in kult. LRS, član fakult. sveta Prirodoslovnomatem. in filoz. fak. (1954–59), član glav. odb. Prešernove družbe in član založniškega sveta Moh. družbe v Celju. - R. je napisal daljšo razpravo o antičnih elementih v Prešernovi poeziji (Razgl 1949), pripravil za tisk Svobodi do smrti je služil vaš glas (Lj. 1955), spominsko knjigo o prosv. delavcih, padlih med NOB. Sodeloval je pri drugi, popravljeni izdaji Janeževe Zgodovine slov. književnosti (1957) ter sam (razen eno pogl.) spisal Pregled hrvatske, srbske in makedonske književnosti (1958). Ta knjiga je izšla 1960 v drugi dopolnjeni izdaji s pregledom slov. književnosti izpod peresa Stanka Janeža z naslovom Pregled jugoslovanskih književnosti. R. je objavil več člankov, poročil in kritik v časopisju in revijah (v: Mladi Prekmurec, Razgl, LD, PDk). - Prevajal je iz različnih jezikov: A. N. Ostrovski, Donosna služba, 1949; Vjekoslav Kaleb, Čudoviti prah, 1955, 1965², 1975³; Graham Greene, Mirni Američan, 1959; Finn Soeborg, Takšni so pač, 1960; Cesare Pavese, Tovariš, 1961; Preden petelin zapoje, 1962; Oskar Davičo, Črno na belem, 1962; William L. Shirer, Vzpon in propad Tretjega rajha, 1962; Egon Erwin Kisch, Odkritja v Mehiki, 1964; Mario Soldati, Pisma s Caprija, 1965; Emmanuel Roblès, Vezuv, 1967; Laszlo Kovago, poglavja o Prekmurju iz madžarskega izvirnika o južnih Slovanih na Madžarskem, 1979. - R. je bil sour. 1939–40 (z Vanekom Šiftarjem) Mladega Prekmurca, ur. (maj 1945) Vestnika maribor. okrožja, po Bevkovem odhodu iz Trsta ur. liter. revije Razgledi (1948–50), ki jim je bil še 1951 sour. (z Boštjanom Žagarjem kot ur.).

Prim.: Kojeko, 601; SBL III, 39; Leksikon CZ-Slov. književnost, 293; SLNP, 252; VI. Bartol, PDk 21. dec. 1961; A. Ingolič, Prosv. delavec 10. jan. 1962; osebni podatki.

Ur.