Ravbar, Franc (1913–1943)

Ravbar Franc – Vitez, delavec in narodni heroj, r. 4. avg. 1913 (op. ur.: 2. avg. 1913) v Vrhpolju pri Repentaboru (op. ur.: Vrhovljah) , padel 13. jan. 1943 v Srednji vasi v Poljanski dolini. R-jev oče Štefan je bil železničar in je po ital. zasedbi Slov. Primorja emigriral v Jslo. R. je od 1921 živel v Črnučah pri Lj., se 1927 šel učit za železostrugarja v Strojne tovarne in livarne v Lj. in dovršil 3 razr. obrtne šole. L. 1932 je začel aktivno delati v delavskem gibanju pod vodstvom KP, bil nato nekaj časa zaprt in zatem brezposeln. Po odslužitvi voj. roka je do 1941 delal v tovarni Unitas v Šiški. Kot komunist je sodeloval v raznih polit. akcijah KP v Lj., doma v Črnučah pa je sodeloval pri ustanovitvi delav. prosvet. društva Svoboda in bil njen blagajnik (od l. 1935 pa Vzajemnosti). L. 1939 je bil izbran za člana okrožnega komiteja KPS za Lj.

Po razpadu Jsle je v Črnučah in okolici vodil priprave za oborožen upor. Dne 23. jun. 1941 se je umaknil v ilegalo in po nalogu KPS šel v Lj. Tu je konec avg. 1941 postal član tročlanskega kolegija VOS OF, odgovoren za eksekutivno ali varnostno službo. Z ileg. imenom Vitez je iz članov in kandidatov KPS, članov SKOJ in najhrabrejših članov Narodne zaščite v Lj. organiziral oddelke varnostnikov, ki jih je vzgajal s svojo široko polit. razgledanostjo, osebno skromnostjo in odločnostjo ter vodil v drzne akcije po vsej Lj. Pod R-jevim vodstvom so varnostniki vršili preiskave, aretacije nar. izdajalcev in justifikacije, napadali in razoroževali patrulje ital. okupatorjev, reševali zaprte borce itd. Obstrelili so izdajal. generala Rupnika (gl. čl.) in upravnika lj. policije dr. Hacina, ustrelili polic. komisarja I. Polaka in finančnika A. Praprotnika. Do 1. maja 1942 je VOS justificirala v Lj. 48 narod. izdajalcev. Sredi maja 1942 je bil kot član Glavnega poveljstva slov. partizanskih čet poslan na osvob. ozemlje. Na poti so ga aretirali Italijani in ga poslali v konc. taborišče Gonars, 30. avg. 1942 pa je s sedmimi tovariši pobegnil iz taborišča in na Primorskem prišel v partizane. Dne 26. dec. 1942 je bil imenovan za politkomisarja III. Alpske operativne cone za Slov. Primorje in Gorenjsko. Dne 13. jan. 1943 so Nemci zaradi izdajstva obkolili bunker v Srednji vasi pri Poljanah. R. je bil v boju hudo ranjen in se je nato sam ustrelil, da ne bi živ prišel Nemcem v roke. Pokopan je bil v Srednji vasi, po osvoboditvi pa prepeljan na pokop. v Črnučah, sedaj počiva tam ob spomeniku padlim borcem pred zadr. domom. L. 1951 je bil odlikovan z redom narodnega heroja. — Prim.: Borec 1951, 245 (s sliko); SPor 1951, št. 168 (s sliko); Zbornik dokumentov in podatkov o NOV jsl narodov, 4/2, 187–189, 253; VI/4, 409 in VI/5, 67, 88; Zbornik narodnih heroja Jugoslavije, 1957, 685–6 (s sliko); Arhiv CK ZKS. Saje

RAVBAR Franc, politični delavec, aktivist OF, r. 2. avg. 1913 v Vrhovljah pri Sežani, u. 14. jan. 1943 (op. ur.: 13. jan. 1943) v Srednji vasi-Poljane. Oče Štefan, železničar, mati Marija Ravbar, brat Miroslav (gl. čl.). Družina se je 1919 preselila v Jslo. R. je dokončal osn. š. v Trzinu pri Lj. Tu se je zaposlil v Tovarni strojne livarne. Vključil se je v ilegalno delavsko gibanje in najprej postal član sindikata, nato pa SKOJa. 1932 so ga odpustili iz službe zaradi polit. dejavnosti. 1936 je postal član KPJ, še isto leto so ga vpoklicali v vojsko. Služil je v Zemunu pri letalstvu in pri avtomobilski enoti. 1938 se je vrnil iz vojske in se zaposlil v tovarni Unitas. Tedaj je postal član raj. komiteja KPS za Ježico in Posavje, jeseni 1940 pa član okrož. komiteja KPS za Lj. ter namestnik sekretarja okrož. vojaške komisije. Ob izbruhu vojne z Jslo je ustanavljal in vodil borbene skupine v Lj. Po napadu Nemčije na SZ se je izognil nem. policiji in se aktivno vključil v NOV, sodeloval pri ustanavljanju Rašiške čete, jul. 1941 pa je prišel v Lj. in postal aktiven član VOS ter član njegove centralne komisije. Spomladi 1942 je postal tudi član pokrajinskega vodstva KPS za Lj. Ko so it. oblasti obdale mesto z žico, je postal član poverjeništva CK KPS, ki je imelo svoj sedež zunaj Lj. in imelo nalogo, da vzdržuje zveze z ostalimi slov. pokrajinami in CK KPS. Pri opravljanju tega dela je padel v roke it. policiji. Skupaj z Borisom Kraigherjem so ga internirali v koncentracijskem taborišču Gonars. Tu je sodeloval pri znanem kopanju rova in konec avg. 1942 skupaj z osmimi sointerniranci zbežal iz taborišča. V Brdih se je priključil prim. part. Postal je član PK KPS za Slov. Prim., nato je odšel na Gorenjsko, kjer je bil imenovan za komisarja Alpske operativne cone. Zaradi nagle preureditve štaba cone pa je postal načelnik VOS 1. grupe odredov. Sredi jan. 1943, ko je bil R. v zemljanki Gorenjskega odreda, so part. presenetili nem. vojaki. V spopadu se je R. sam ubil. Za narodnega heroja je bil imenovan 5. jul. 1951. Njegovo ilegalno ime je bilo Vitez.

Prim.: Narodni heroji Jsle, Bgd 1975, 2, 148; SBL III, 36–37 in tam nav. liter.; Ljubljana v ilegali, I, V odločilnih dneh, Lj. 1959, 476; Ivan Jan, Kokrški odred, L, II., Lj. 1980, pass.

Plah.