Ranger, Ivan (1700–1753)

Ranger Ivan, slikar-menih, r. 1700 na Tirolskem, u. 27. febr. 1753 v Lepoglavi (Varaždin). Pred vstopom v lepoglavski pavlinski samostan se je moral seznaniti s tirolskim iluzionističnim slikarstvom; verjetno je videl med študijem tudi glavna dela ital. baroka (Benetke, Mantua, Bologna, Rim). Na Hrv. je prišel že kot dozorel umetnik ter od 1731 poslikal številne cerkvene notranjščine (kot prvo znano delo stenske slikarije v kapeli sv. Ivana na Gorici pri Lepoglavi). Poglavitno ozemlje R-jevega delovanja je Hrv. Zagorje (Belec, Lepoglava, Purga, Strigovo, Hraščina pri Zlataru, Varaždin, Remete pri Zgbu, Krapina, Kamenica, Gornja Stubica, Voća).

Na slov. obsotelski strani je izpričano stensko slikarstvo R-ja in njegove delavnice v bivši pavlinski, sedaj župni cerkvi v Olimju pri Podčetrtku (med drugim iluzionistično in perspektivistično naslikana arhitektura stebričja in okrasnih kalotnih prog v notranjščini kupole, 1740); v župni cerkvi v Rogatcu (po istih načelih kakor v Olimju slikana kupola, 1743); v cerkvi Marija na Pesku (v kupoli stranske kapele: slikana arhitektura in sredi nje odprt pogled proti nebu s skupino letečih angelov; stropna slikarija v ladji: rajanje angelov okoli Marijinega stolpa; stenska slikarija v ladji: pari sedečih kraljev in prerokov stare zaveze); v cerkvi Marija v Zagorju pri Pilštanju (stropni oval z alegorijo Marijino češčenje in s podobo anekdotskega Turka).

R. je najpomembnejši izmed slikarjev-menihov, ki jim je bil pavlinski samostan v Lepoglavi središče in ki so pomenili ob koncu 17. in na začetku 18. st. v slov. in hrv. baročnem slikarstvu posebno umetniško skupino. Slikal je v olju in freski; njegov slog se opira na visoko baročno slikarstvo Andrea Pozza. R. je značilen predstavnik visokobaročnega dekorativnega slikarstva (cerkv. interieuri); njegova stropna kompozicija zaostaja na stopnji »kvadraturizma«, ki mu je iluzionistični perspektivizem sicer že znan, glede na podajanje široko odprtega neba in atmosfere v smislu poznobaročnega Tiepolovega načina pa je njegov slikarsko-fiktivni prostor še omejen in globinsko nerazvit (množica figur, vezanost figur na arhitekturo). Zelo značilne za R-jevo delo v olju in za njegov slog so zlasti sličice na klopeh v Lepoglavi, na lesu slikane dekorativne slikarije (cvetje, sadje, girlande, festoni) na omarnih vratih v zakristiji kapele sv. Jurija v Purgi in v zakristiji župne cerkve v Lepoglavi. Tri slikarije cvetja (na lesu) so danes v Muzeju za umjetnost i obrt v Zgbu. — Prim.: Kukuljević zv. 5, 29; Wurzbach 24; Gj. Szabo, Vjesnik Hrvatsk. arheol. društva, Zgb 1919, zv. 14, 33 sl.; isti, Kroz Hrvatsko Zagorje, Zgb 1939; A. Schoen, A budai sz. Anna templom, 1930, 24; Thieme-Becker XXVIII, Leipzig 1934, 7; F. Stele, Monumenta artis slovenicae II, Lj. 1938, 26–7; Ž. Jiroušek, Barok, Hrv. Encikloped. II, Zgb 1941, 250; EJ I, 375. Šnc.