Raič, Vekoslav (1844–1929)

Raič Vekoslav (Reich Alois), narodni delavec, r. 1844 v Cvenu pri Ljutomeru, u. 15. jul. 1929 v Zgbu. Obiskoval je 1862 tretji razr. mrb gimn. kot gojenec Victorinuma, po petem razr. (1864) ni več omenjen. Postal je zavarovalni agent Viktorije v Trstu vsaj 1867, konec 1887 ali v začetku 1888 je prevzel službo pri zavarovalni zadrugi Croatia v Zgbu; postal 1889 tehn. poslovodja, pozneje knjigovodja in prokurist, 1907 ravnateljev namestnik in bil 1. jun. 1922 upokojen z naslovom ravnatelj.

R. je 1867–72 vneto sodeloval v slov. društ. življenju v Trstu. Bil je 1867 do konec jul. 1869 urednik Pianovega (SBL II, 335) Slov. Primorca, 1871 njega lastnik in odg. ured. V listu se je zavzemal za jsl program, da bi Trst postal »slavjanski«. Po žolčni polemiki z goriško Sočo pa je Slov. Primorec, ki so ga napadale tudi N, prenehal izhajati. — L. 1869 je bil R. odbornik novo (6. jun.) ustanovljenemu prvemu slov. delavskemu društvu Čbelica v Trstu (predsednik Fr. Cegnar, SBL I, 74), ki mu pa avstrijske oblasti niso potrdile pravil. Izdal je malo znano brošuro Potrebe delavcev društva za Slovence v Trstu (Trst 1869), kjer se ogreva za načelo samopomoči. Nastopal je v rojanski čitalnici kot recitator in igralec, poudarjal zlasti kot govornik potrebo, zediniti se z južnimi brati, da so ga hvalile celo njemu nenaklonjene N.

Da »literarno gibanje pri Slovencih ne zaspi za vsem«, je R. uredil in izdal literarni almanah Pomladansko cvetje (Trst 1871, natisnil Rupnig in dr.) s pesmimi, ki so jih prispevali Haderlap (SBL I, 287–8), Hribar (ib. 352), Flegarič (ib. 180–1) in Koder (ib. 488) ter Ogrinčevo (ib. II, 221–2) prozo. — Z zatonom Slov. Primorca je prenehala tudi R-eva vidna vloga v tržaškem narodnem življenju. — Prim.: Izvestja mrb klas. gimn.; Simonič 70, 424; RazstSN 12, 17; Glaser IV, 408; Lončar, ZMS 1909 (Bleiweisov zbornik), 204; Kristan Anton, O delavskem in socijalističnem gibanju na Slovenskem do ustanovitve jsl socijalno demokratične stranke (1848–96), 1927, 23, 49–50; SMl 1927, 18, 39; P(ertot) dr. I(vo), Iz dobe pred Edinostjo, E 1926, št. 15; Primorec 1871, št. 2, 3, 4, 9; N 1864, 268; 1869, 199, 257; 1870, 323, 388; 1871, 52; Soča 1871, št. 1, 11; 1872, št. 3, 4; Ferdo Gestrin, SocM 1953 (II), št. 5, 296. Vtc.

RAIČ Vekoslav (v rojstni knjigi Alojzij REICH), ured. in publicist, r. 10. apr. 1844 na Cvenu pri Ljutomeru, u. 15. jul. 1929 v Zgbu. Oče Ivan, kmet, mati Uršula Skuhala (Skuchala). Obiskoval je gimn. v Mrbu (3. in 4. razr.), po petem razr. (1864) ni več omenjen. Okr. 1867 je postal zavarovalni agent družbe Victoria v Trstu, od konca 1887 ali začetka 1888 pa je bil uslužbenec zavarovalne zadruge Croatia v Zgbu. Tu je 1889 postal tehnični poslovodja, kasneje knjigovodja in prokurist. Od 1907 je bil ravn. namestnik Croatie in bil v visoki starosti 1. jun. 1922 upokojen z naslovom ravn. V času, ko je R. prišel v Trst, se je začelo zlasti med okoličani živo čitalniško delovanje, delal je v rojanski čitalnici (govornik, recitator, igralec). 1869 je sodeloval pri ustanovitvi slov. delavskega društva Čbelica v Trstu (prvi občni zbor 6. jun. 1869), ki ga pa oblast ni dovolila. Verjetno je ob ustanovitvi R. izdal brošuro Potrebe delavcev društva za Slovence v Trstu (Trst 1869) in se zavzemal za delovanje na podlagi samopomoči. SBL navaja, da je bil ur. Pianovega (PSBL II, 659–60) Slovenskega Primorca in da je 1871 postal lastnik in odg. ur. lista. Očitno gre za pomoto, ker pisec gesla ne loči med Pianovima listoma Slovenski Primorec in Primorec, ki sta izhajala med leti 1867–1869, ter med štirinajstdnevnikom Primorec, političen in podučiven list, ki ga je R. izdajal vse leto 1871. R-ev Primorec je bil liberalno glasilo, spočetka je kazalo, da bo osrednji list za Primorsko, a ker ni prišlo do pravega sporazuma med Goričani in Tržačani, je list deloval le na Tržaškem, Goričani pa so imeli Sočo. Med listoma je bila stalna polemika. Prav tako 1871 je R. izdal v Trstu almanah Pomladansko cvetje, ki je prinesel pesniške in prozne sestavke nekaterih manj uveljavljenih slov. literatov. Po prenehanju Primorca je R. očitno prenehal javno delovati.

Prim.: SBL III, 13 z nav. liter.; F. Rozman, Začetki delavskega gibanja na Primorskem, Sreč 3/1968, št. 15–16, str. 67–68; F. Vatovec, PDk 10. jan. 1971; B. Marušič, Primorski čas pretekli, Koper 1985, 96–98, 345, 362; podatki Pokraj. arh. Mrb. (pismo 10. jul. 1986).

B. Mar.