Slovenski biografski leksikon
Radlič (Radlic) Baltazar, 7. lj. škof, slov. pridigar in polemični pisec, r. 1533 v Višnji Gori, u. 15. maja 1579 v Lj., pokopan v Gor. Gradu. Z nadarjenostjo in dobro izobrazbo, pridobljeno neznano kje, je že mlad postal kanonik, stolni dekan in general. vikar v Lj., hkrati tudi stolni pridigar; za slavnostnega govornika so ga vabili celo na Koroško in Štajersko. Kot vodilnega ideologa kat. družbe ga je nadvojvoda Karel 1578 predlagal za škofa v Lj.; somišljeniki so stavili nanj velike upe. Na potrditev iz Rima je čakal nad eno leto; ko je imenovanje prišlo, je pred posvečenjem umrl. — NUK hrani (Ms 76) rokopisni zbornik lat. pridig, kjer je R. za 2. nedeljo v adventu 1573 prevedel v slov. perikopo iz Lukovega evangelija 21, 25–33 v sočnem ljudskem jeziku brez tujk, in to povsem samostojno, tako da niti v besedilu niti v pravopisu ne spominja na Trubarjev prevod iz l. 1557. Mimo tega je R. spisal Conciones panegiricae in Dissertatio contra Lutheri dogmata. Škof Hren mu je v stolnici 1623 postavil spomenik, kjer hvali njegove govorniške sposobnosti. — Prim.: Gruden 673–4; Kidrič, Zgod., 93, 94, 96; Orožen II/2, 22; Valvasor VIII, 666; Radics, LZ 1891, 572; Slekovec, IMK 1894, 148; Steska V., ib., 1900, 164; Kidrič, BV 1923, 156–8, 169 (op. 44); Steska, ZUZ 1926, 34 (o portretu). Mkč.
Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine