Race, Boris (1916–1995)

Race Boris-Žarko, gradbeni tehnik in politični delavec, roj. 31. okt. 1916 v Hrpeljah. Njegov oče France je bil zidar. R. je obiskoval gimn. v Gor. in 1931 s starši emigriral v Jslo. V Lj. je končal tehn. sred. šolo. Maja 1941 je začel delati v OF in bil povezan v gradbeni skupini Centralne tehnike KPS v Lj. Dne 2. nov. 1942 je R. postal član KPS. Ital. okupacijska oblast je R-ta in nekaj sodelavcev 3. apr. 1943 aretirala, 27. jul. 1943 je bil obsojen na 30 let ječe in zaprt v Kopru, Trstu, Benetkah in Parmi. Po posredovanju RK so ga 31. dec 1943 izpustili. Nato je politično delal v Hrpeljah, marca 1944 prevzel vodstvo nove tehnike Slavnik v Brkinih in junija 1944 postal vodja grad. odd. Pokrajinske tehnike KPS za Slov. Primorje. Vodil je gradnjo partiz. tiskarn Sja, kjer se je tiskal Partizanski dnevnik in Doberdob, baze za oblastni komite KPS ter drugih bunkerjev. Maja 1945 je prevzel v Trstu tehn. odd. začasne uprave tiska za Slov. Primorje in Trst. Okt. 1949 je bil izvoljen za člana CK KP STO. Od 1949–57 je bil tajnik Slov.-hrvat. prosv. zveze, pozneje Slov. prosv. zveze, l. 1957 pa je bil izvoljen za njenega podpredsednika. Od 1951 je član odbora za zgraditev kulturnega doma v Trstu, od 1954 član odbora Kulturnega sklada in član izvršnega odbora Slov. gospodarsko-kulturne zveze v Trstu. — Prim.: Zgod. arhiv CK ZKS; Ilegalne grafične tehnike 1941–5, 11, 30. Saje

RACE Boris - Žarko, gradbeni tehnik, družbeno polit. delavec, r. 31. okt. 1916 v Hrpeljah pri Sežani, živi v Trstu. Oče Franc, zidarski mojster, mati Rozina Jager, brat Božidar (gl. čl.). Osn. š. dovršil v Hrpeljah, 4 razr. gimn. (nižjo sred. š.) v Gorici; 1931 se je družina preselila v Lj. in je tam dovršil Tehniško sred. š., arhitektonsko-gradbeni odsek. V letih 1937–43 je bil v službi v arhitektskih pisarnah (arh. Lado Kham in arh. Gustav Ogrin), na gradbenem nadzorstvu (osn. š. v Kranju) in pri gradb. podjetjih (Tönnies, Lj.). Takoj po razpadu Jsle se je organizacijsko povezal v OF. Zbiral je orožje, širil ilegalni tisk, zbiral sredstva, oskrboval skladišča za tehniko (v skupini Milan Škrlavaj-Petrač, Oskar in Leo Kovačič idr.). Po reorganizaciji je bil povezan z dvema sabotažnima skupinama, poleg tega povezan po strok. liniji. V dec. 1941 je preko arh. E. Mihevca prišel prvič v stik s Centralno tehniko (Dušan Kraigher). V prvih mesecih 1942, ko je prevzel tehniko Petrač, so se dogovorili za gradnjo bunkerja v novo zgrajeni hiši v Lj. na Kodeljevem, v katero se je v jeseni 1942 preselila družina Race. V bunkerju je bila poleg majhnega tiskarskega stroja nameščena cinkografija. Od avg. 1942 je tiskala brošure, krušne karte, izdelovala žige ipd. Prve dni apr. so it. okupacijske oblasti odkrile vrsto bunkerjev in tudi tega. 27. jul. 1943 je bil obsojen na 30 let ječe. Za člana KPS je bil sprejet 2. nov. 1942. Iz kaznilnice v Parmi je bil izpuščen 31. dec. 1943. Od začetka jan. do mar. 1944 je bil aktivist v Hrpeljah (član okraj. komiteja KPS) in nekaj tednov poučeval v part. šoli v Hrpeljah. 10. mar. 1944 so ga Nemci zalotili na poslovilnem sestanku (naslednji dan je bil določen za prevzem ciklostilne tehnike Slavnik), a jim je ušel. Naslednji dan je prevzel vodstvo »Slavnika« na Suhorju v Brkinih. Zaradi večje varnosti so zgradili v gozdu v bližini Suhorja nov podzemni bunker. Na povabilo pokraj. tehnika KPS za Slov. Prim. Cirila Lukmanja-Anja, s katerim je sodeloval že v Centralni tehniki v Lj., je prevzel jun. 1944 vodstvo gradbenega odd. pokraj. tehnike KPS za Slov. Prim. Odd. je pod njegovim vodstvom zgradil in opremil v gozdu pod Ogalcami na Vojskem Tiskarno Slovenijo, sestoječo iz treh lesenih barak in avtonomne električne centrale. V tej tiskarni so se tiskali Partizanski dnevnik in drugi listi, izdelovale štampiljke in podobno. Tiskarna je delovala od 18. sept. 1944 do 1. maja 1945. Oddelek je v tem času zgradil sedež za pokraj. forume pod Pisancami, do konca 1944 pa obsežni baraki za novo tiskarno »Doberdob« nad Stopnikom, ki bi morala biti opremljena z linotypovim avtomatičnim tiskarskim strojem in cinkografijo. Dec. 1944, po Lukmanovem odhodu, je R. postal namestnik pokraj. tehnika Martina Kokalja-Aleša. Pokraj. tehnika je imela 7 oddelkov. - Maja 1945 je R. prešel k PNOO za Slov. Prim. in Trst. Najprej je postal vodja tehn. odd. Urada za tisk, ki je do jun. 1945 prevzel nadzorstvo nad tiskarnami, pozneje pa skrbel za tehnično stran narodno-osvob. tiska na Tržaškem in Goriškem. Mar. 1946 je prešel v kabinetno pisarno PNOO do 1. mar. 1947, ko je postal tajn. gospod. komisije pri PNOO. Po resoluciji Informbiroja je v sept. 1948 prešel na polit. delo KP STO in bil 1949 na kongresu izvoljen v njen centralni komite in tajništvo s posebno zadolžitvijo za agitacijo in propagando. Istega leta je bil izvoljen za tajn. Slov.-hrv. prosv. zveze (pozneje SPZ in današnje ZSKD). Tajnik SPZ je bil do 1957, ko je bil izvoljen za njenega podpreds. Mar. 1953 se je vrnil v svoj poklic in vstopil v gradb. podjetje, ki ga je vodil do 1981. Dne 28. nov. 1954 je bil na ustanovnem občnem zboru SKGZ izvoljen v njen izvršni odbor, katerega član je še danes. V jeseni 1962 je zaradi obolelosti preds. Jož. Dekleva s funkcijo podpreds. vršil posle preds. 1964 je bil izvoljen za preds., v letih 1968–70 je prevzel načelstvo za javno obveščanje, 1970 ponovno izvoljen za preds., kar je še danes. - V svojem polit. delovanju je napisal poročila na občnih zborih SPZ analitičnega in programskega značaja, posebno poročilo iz leta 1951: O nacionalnih problemih Slovencev na Tržaškem. Poročila na občnih zborih in na glavnih odborih SKGZ od 1962 do 1985 (vsa poročila objavljena v PDk). Podobne vsebine so v istem obdobju tudi uvodni članki v PDk, JKol in občasni članki v osrednjem slov. časopisju in periodiki (Delo, NRazgl). Pričevanje na mednar. konferenci o manjšinah v Trstu 1974: Politični boji Slovencev na Tržaškem, na Goriškem in v Benečiji za svoje narodne pravice. - R. je nosilec part. spomenice 1941, priznanja OF 1970, reda Bratstva in edinosti z zlatim vencem, reda Bratstva in edinosti 2. stopnje, reda za hrabrost in reda za zasluge za narod 2. stopnje.

Prim.: SBL III, 2; Zgod. arhiv CK KPS; Pomniki naše revolucije, MK Lj. 1961; Ljubljana v ilegali, Mestni odbor SZDL Lj.; Portret tedna, Delo 16. jan. 1971 s sl.; Milko Škrap, Spominska knjiga iz fašističnih zaporov v Parmi, ZTT 1977; Jože Kralj, Partizanske tiskarne na Slovenskem, Knjižnica NOV in POS 1972; Isti, Partizanske tiskarne na Slovenskem - primorske tiskarne, Knjižnica NOV in POS 1973; Isti, Partizanske ciklostilne tehnike v Slov. Prim., Knjižnica NOV in POS 1984; J. Koren, B. R. sedemdesetletnik, PDk 31. okt. 1986 s sl.; B. Samsa, Razgovor z B. R., prav tam 2. nov. 1986.

Koren