Puzel, Peter (okoli 1669–1721)

Puzel (Pucelj) Peter, s samost. imenom Pavel, stiški kronist, r. okr. 10. jun. 1669 kmeč. staršem Janezu in Poloni v vasi Hrušica pod Gorjanci, u. 20. avg. 1721 kot subprior v Stični. O šolanju ni nič znanega. Vstopil je v stiški samostan 8. dec. 1689, bil tam 1693 ordin. ter postal regens chori, nazadnje subprior. Opat Ant. baron Gallenfels (1688–1719) mu je poveril službo hiš. kronista (historiographus domesticus), ki naj bi pregledal, spopolnil in uredil samost. kroniko, kar je P., čeravno nestrokovnjak, tudi storil. Za vzor mu je služila po drugih samost. vpeljana shema, iz Valvasorjeve Die Ehre des Herzogth. Krain pa je povzel potrebne važne podatke. Njegovo kronistično delo Idiographia sive Rerum memorabilium Monasterii Sitticensis descriptio, ki ga je končal 1720, obsega: Uvod (11 listov); Epitome chronologica (str. 1–326, prepis važnejših listin od ustanovitve, zaznamek privilegijev, darovnic, nakupov i. p. gradiva za samost. zgod., omenja tudi osebe in dogodke); Abbatographia (str. 331–450, vrsta opatov); Parographia (str. 451–542, opis samostanu vtelešenih župnij); Nicrologia (str. 549–668, smrtni podatki oseb za leta 1135–1717, ki se jih naj menihi spominjajo). Poznejši pisci so do razpusta samost. še kaj dopolnili. P., ki sebe pravilno imenuje »avtorja in kompilatorja«, je zbrane podatke primerjal z zgod. deli in s podatki drugih samost. cistercijanskega reda, skušal odpraviti neskladnosti, vendar večkrat nezanesljivo uporabljal arh. in pis. poročila. Kot viri so mu služili domači avtorji (Schönleben, Valvasor, Ritter-Vitezović) in tuji (bratje Franc, Jožef in Pavel Mezger – nanje ga je morda opozoril stiš. prijatelj prošt Prešeren – genealog Gabr. Bucelin, jezuit Jerem Drexel, franč. Reiffenstuel; Ogri: Bonfinius, Isthvanffy, Szentivany, Forgacs, P. de Rewa; Čeh Bruschius; Eneja Silvij, Torsellini). P. piše v dobri lat., prinaša marsikatero novost za slov. zgod., natančna pozna dom. kraje in kraj. imena, ne kaže pa nobenih zvez niti z delom lj. akad. operozov niti z avtorji v Dolničarjevih Epitome in Biblioth. Labac. publica. Idiografija je po razpustu samost. (1784) zašla v Trst, kjer jo je kupil od nekega sirarja prošt Mih. Verne (gl. članek) in podaril lj. muzeju (1865). ODAS hrani še posebej Parografijo in Nicrologijo. Katalog opatov do 1687 je v nar. knjiž. na Dun. (kod. 10550), v ŠkALj pa na 12 listih izvleček iz Epitome chron. (ugot. U. Jerina 1838). – Prim.: Pucljevi rkp. v ODAS; župnijski arhiv v Novem mestu: krstna knjiga 1665–80 ter poročne in mrliške matice za to dobo; Duh. brat. sv. Mihaela v Mengšu (rkp.) v ŠkALj, obj. v ZZ 1894, št. 26, stolp. 412); Dolničarjeva Biblioth. Labac. publica (objavil Steska V. v IMK X, 1900, 163); G. Kozina, P. Puzels Idiographia … v Jber. Realke v Lj. 1865 (tudi pos. natis); Wl. Milkowicz, Die Chronik Puzels … v MMK III, 1890, 66 ss.; M. Mikuž, Vrsta stiških opatov, LI. 1941 (zlasti str. 12 sl.; nekaj pogreškov pri matičnih izpisih, sicer dobra ocena); M. Kos, Odlomki stiškega nekrologija iz 15. stol. v GMDS XIX, 1938, 63–9; Neu-vermehrtes Historisches u. Geographisches Allgemeines Lexicon, Basel 1744 (s. v. Rewa). Mkč.