Putjata, Boris Vladimirovič (1871–1925)

★

1871

Montreux, Švica

†

8. april 1925

Pančevo, Srbija

Ime

ime:

Putjata Boris Vladimirovič

Poklici ali dejavnosti

Podatki v zapisu Text Encoding Initiative

<person xmlns="http://www.tei-c.org/ns/1.0" xml:id="sbi477442" corresp="sbl-text.xml#sbl02376" role="main">
          <idno type="URL">http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi477442/</idno>
          <sex value="1"/>
          <persName xml:lang="ru">
            <forename>Boris</forename>
            <forename type="patronym">Vladimirovič</forename>
            <surname>Putjata</surname>
          </persName>
          <occupation scheme="#occupation" code="#gledaliski-igralec"/>
          <occupation scheme="#occupation" code="#gledaliski-reziser"/>
          <occupation scheme="#occupation" code="#odvetnik"/>
          <birth>
            <date when="1871">1871</date>
            <placeName>
              <settlement>Montreux</settlement>
              <country>Švica</country>
              <geo>46.4312213 6.9106799</geo>
            </placeName>
          </birth>
          <death>
            <date when="1925-04-08">8. aprila 1925</date>
            <placeName>
              <settlement>Pančevo</settlement>
              <country>Srbija</country>
              <geo>44.874 20.6475673</geo>
            </placeName>
          </death>
        </person>

Slovenski biografski leksikon

Putjata Boris Vladimirovič, igralec, r. 1871 v Montreuxu v Švici, u. 8. aprila 1925 v ruski bolnici v Pančevem. Po starših je bil baje litvanski knez. Do 12. leta je živel v Švici, nato je odšel v Moskvo, kjer je dovršil gimnazijo in pravne študije. Do rusko-japonske vojne je bil v Moskvi ugleden advokat, po vojni pa je postal igralec po raznih mestih, dve leti je nastopal tudi pri Koršu v Moskvi; 1914 je prostovoljno stopil spet v armado, 1917 se je vrnil na oder, toda revolucija ga je prisilila, da je zapustil domovino; iz Sevastopola je čez Carigrad in Beograd prišel v Lj., kjer je 1920 nastopal z M. Muratovo družino in vzbujal s svojo mnogostransko igro veliko pozornost. Oklenil se je slov. gledališča in mu kot režiser in igralec dal mnogo pobud, posebno v teatralični in reprezentativni smeri, n. pr. Figaro se ženi (Beaumarchais), Cyrano de Bergerac (Rostand), Madame Sans Gêne (Sardou), Kozarec vode (Scribe) in moderni komediji; dramatiziral je Dostojevskega roman Idiot, Selo Stepančikovo in Tolstoja Ano Karenino, uprizoril Gogoljevega Revizorja, Čehovljev Češnjev vrt in več modernih francoskih komedij; njegove značilne vloge so bile: Othello, Cezar (Shaw), Rogožin (Idiot), poglavar (Revizor), Vronski (Karenina), Napoleon (Madame Sans Gêne), Jerotije Pantič (Sumljiva oseba), Bonaventura (Veronika Deseniška), Brendl (Rosmersholm). – Prim. SN 1920, št. 203, 204; S 1920,št. 249; SN 1925, št. 81; J 1925, št. 86 (s sliko); S 1925, št. 82; Gled. list 1924/25, št. 15 (s sliko); DS 1925, 224; Kron III, 137 (slika). Kr.

Kratice in krajšave

France Koblar

Koblar, France: Putjata, Boris Vladimirovič (1871–1925). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi477442/#slovenski-biografski-leksikon (17. december 2024). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 8. zv. Pregelj Ivan - Qualle. Franc Ksaver Lukman Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1952.

Putjata, Boris Vladimirovič (1871–1925)

Ime

Poklici ali dejavnosti

Putjata, Boris Vladimirovič (1871–1925)

Podatki v zapisu Text Encoding Initiative

Slovenski biografski leksikon

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine