Puff, Rudolf Gustav (1808–1865)

Puff Rudolf Gustav, publicist, r. 10. jul. 1808 v Holzbauereggu na Zah. Štajerskem, u. 20. jun. 1865 v Mariboru. Ljudsko, srednjo in visoko šolo je obiskoval v Gradcu, kjer je končal študij prava na univerzi z doktoratom filozofije 1830. Ist. l. je postal suplent na gimn. v Mrb., bil premeščen 1. maja 1831 na gimn. v Koper, od koder se je po zamenjavi mest z J. A. Zupančičem v začetku 1832 vrnil na mrb. gimn., kjer je učil humaniora do upokojitve 11. jul. 1862. Bil je Nemec, ki se je vključil v slov. okolje, napravil 17. apr. 1835 izpit iz slovenščine pri K. Kvasu, upošteval Slovence in slov. kulturo kot sestavni kulturni del Štajerske in Avstrije, jo vrednotil pozitivno ter s simpatijami spremljal v gimn. jezikovnokulturna stremljenja slov. mladine. Pokrajino, v prvi vrsti štajersko, je spoznaval na potovanjih, in slovenicis ter in slavicis pa so mu bili mentorji J. Matjašič, P. Dajnko, Jož. Hašnik in D. Trstenjak. Po obsegu 1830 začetih tiskanih objav in po obilici zbranega gradiva o severovzhodnih Slovencih ni P.-a prekosil nihče. P.-ove objave so izhajale ali pod pravim imenom ali pa pod psevdon. Rudolph Bacherer v periodičnih tiskih Grazer Zg, Der Aufmerksame, Stiria, D. Magnet, Steir. Nat. Kalender, Steierm. Zft, Mitt. d. hist. Ver. f. Steiermark, Kath. Wahrheitsfreund in Tagespost v Gradcu, Wiener Zg, Zuschauer, Aurora, Sander, Öst. Morgenblatt, Öst. Blätter f. Lit. u. Kunst, in Militär-Zg na Dunaju, Bürgerblatt v Linzu, Augsb. Allg. Zg v Augsburgu, Car. v Celovcu, Carn. v Lj. ter v izvestjih gimn. v Mrb. Obravnavajo pokrajinsko, topografsko, rodoslovno, narodopisno, zgodovinsko, arheološko in umetnostno gradivo Mrb., Slov. Štajerskega pa vse do Lj., Turjaka, Istre, Vojne Krajine in Kosovega, prinašajo poročila o delu sodobnih društev in dnevnih dogodkih ter so vsebinsko vezana na kak kraj ali kako potovanje. Samostojne objave je posvetil Rogaški Slatini (Erinnerungen an Sauerbrunn nächst Rohitsch und seine Umgebungen mit lithograph. Abbildungen, Gratz 1840), Laškemu in Rimskim Toplicam (Das Römer-Bad Töplitz nächst Tüffer mit seinen Umgebungen, Gratz 1847), ki so z Dobrno prikazani tudi v vodniku po štaj. zdraviliščih (Wegweiser in sämmtliche Gesundbrunnen und Bäder der Steiermark, Gratz 1854). Poleg teh vodnikov je P. izdal 1843 v Gradcu Der Fussreisende durch Steiermark (prim. Stiria, 1843, 511), prvi vodnik za potovanja po vsem Slov. štajerskem, ki vsebuje statističnogeografske preglede okrajev, občin in krajev, proizvodnjo, promet, zgodovinske spomenike in prirodne znamenitosti, značaj in življenje prebivalstva ter prvi seznam slov. krajevnih imen, ki so različna od nemških. Osrednje P.-ovo topografsko in zgodovinsko delo je monografija o Mrb. (Marburg in Steiermark, seine Umgebung, Bewohner und Geschichte, I/II, Gratz 1847), ki je v prvem, topografskem delu konsignacija zgradb, prebivalstva, oblastev ter ustanov, v drugem, zgodovinskem, pa izvleček iz knjige mrb. mestnih privilegijev iz XVI. stoletja z uvodom v koncepciji A. Mucharja in v zaključku z novoveško kroniko dogodkov in biografijami mrb. osebnosti. Narodopisno, potopisno in topografsko je zajel širšo mrb. okolico v knjigi Marburger Freundes-Gruss (Sagen, Dichtungen, Wanderungen und Lebensschilderungen; Marburg 1849), slovenjštajerske pravljice in pripovedke je delno zbral v dveh knjigah: v Frühlingsknospen von der Sann (Graz 1850) ter v 6.–12. zvezku Steirische Volkssagen oder Heiteres und Ernstes von der Mur und Drau (Leipzig 1840/41). Za Slovence najpomembnejše delo, v katerem je skusil podati tudi slike štaj. Slovencev, Slov. goric in Pohorja, so zborniki Marburger Taschenbuch für Geschichte, Landes- und Sagenkunde der Steiermark und der an dieselben grenzenden Länder (I. Graz 1853, posvečen banu J. Jelačiću; II. Graz 1854, generalu Fr. Lichtensteinu; III. Graz 1859, generalu F. Köllnerju Kellensteinu), ki kažejo z naslovom obseg P.-ovih del, s posvetili pa avtorjevo politično usmerjenost. Vsebina teh zbornikov kaže z avtohtonstvom Slovencev, nejasnim pojmovanjem slovenske in slovanske narodnosti, mitologije in običajev Slovencev ter ostalih Slovanov in s številnimi jezikoslovnimi navajanji ter primerami prevladujoče vplive in odvisnost od D. Trstenjaka. Po prirodi in kot publicist je P. popotnik; redna potovanja so mu bila izhodišče za pisateljevanje, v katerem je predajal javnosti na potovanju ugotovljeno prirodopisno, zemljepisno, arheološko, arhivsko, umetnostno in zlasti narodopisno gradivo ter sodobna dogajanja v nevezani in vezani besedi, katero je, občudujoč pokrajine, hvaleč umetnine ali slaveč osebnosti, zanesenjaško stopnjeval do gostobesednega verbalizma. S tem je P. otrok romantike, iz katere je svet gledal v svoji mladosti, a ga kot ekstenzivni enciklopedist ni znal doumeti, v romantični sintezi življenjskih in svetovnih pojavov pa tudi ne najti odnosa do njih in vrednotenja in zato kot zakasnel barokist stiliziral v superlativih vse pojave v svoji okolici. Zanj veljajo njegove lastne besede o S. Povodnu, da je bil najmarljivejši in najvnetejši zbiratelj, ki pa ni poznal historične kritike. Zaradi tega je P.-ovo delo za nas pomembno po zbranem gradivu, predvsem tam, kjer se je omejil na podajanje in opisovanje, ko je uporabljal narodopisno blago za svoje pesmi in novele, arheološko najdbo za dnevno časopisno objavo, slikovni in pisani material za zgodovinske, genealoške ali topografske zapiske. Kot glasnik svoje dobe je P. kronist organizacij, v katerih je sodeloval, n. pr. mrb. diletantskega gledališča, katerega vodja je bil od 1834, in reporter sodobnih kulturnih hotenj ter oficialnih dogajanj; istočasno pa tudi predstavnik političnega razpoloženja v podeželskem mestecu z njegovim malim meščanom predmarčne in Bachove dobe, nad katerega se P. ni znal povzpeti. Zaradi tega tudi ni mogel doumeti leta 1848, ki je šlo mimo njega. Proti slov. političnemu programu je nastopil z brezuspešno kandidaturo za Frankfurt v mrb. okolici, sicer pa delal za Sl. s tem, da je gledal rešitev slov. vprašanja v dvigu ljudske izobrazbe in slovenščine, odstranitvi osovraženih uradnikov, izobrazbi duhovnikov, odpravi podložništva ter v političnem obveščanju ljudstva po zaupnikih. Ni pa videl vprašanja Slovencev kot naroda. Sodobniki so priznali P.ovo pisateljsko delo s članstvom Zgod. in geognostično-montanističnega društva ter Kmetijske družbe za Štajersko, Zgod. društev za Koroško in za Kranjsko ter Društva za poviestnicu i starine Jugoslavenah v Zgb. Ostal pa je P. pomeben kot publicist, ki je seznanjal Nemce s Slovenci in ki je zbral obsežno gradivo ter ga tako v veliki meri rešil pozabe in propada. Rokopisno zapuščino hrani deželni arhiv v Gradcu. – Prim.: Avtobiografija v dež. arhivu v Gradcu, v celoti objavljena v Südsteir. Post 1881, št. 34–8 (zopet jo je objavil H. Löschnigg v Hausmannovem zborniku Südsteiermark, Graz 1925, 248–56, a izpustil cele stavke; iz nje so zajemali pisci, ki so pisali o P.-u, n. pr. Pirchegger, Jeglitsch, Kump); Wurzbach XXIV, 63–66; P.-ovo delo v Der Aufmerksame in Stiria je ocenil J. Glonar, ČZN V (1908) 131–9 in XI (1914) 1–5; politične korake 1848 je nakazal J. Apih, Slovenci in leto 1848, 103, 108; bibliografija večine P.-ovih objav: A. Schlossar, Die Literatur der Steiermark in Bezug auf Geschichte, Landes- und Volkskunde, Graz 1914²; karakteristika P.-a učitelja v Programm mrb. gimnazije 1863, 53; nekrolog v Correspondent f. d. Untersteiermark, 23. in 25. jul. 1865. Sliki: Hausmann, Südsteiermark, 251; Pokr. muzej v Mariboru. Baš