Pucelj, Ivan (1877–1945)

Pucelj Ivan, politik in pisatelj, r. 1. jun. 1877 v Velikih Laščah posestniku in mesarju Janezu P.-u, u. 25. maja 1945 v taborišču Dachau. Ljud. šolo je obiskoval doma in – da se nauči nemščine – v Starem Logu na Kočevskem. V Lj. je dovršil 2 razr. gimn. (1889–91), nato odšel zaradi očetove smrti domov, se izučil mesarske obrti in prevzel posestvo. Sam se je izobraževal s čitanjem in se poskusil tudi v literaturi.

P.-jevo pisateljevanje se začenja pod imenom Srečko Laščan l. 1896 s podlistkom Ob mrtvaškem odru (R 1896, št. 18–24); l. 1897 se oglasi v DS s prozo in pesmijo, isto leto tudi v LZ (ps. P. Kocelj, Laščan). V LZ 1897–1901, 1904, 1911 najdemo vrsto pesmi, slik, novel, ki so nastale ob novem realizmu in kažejo tudi vplive nastopajoče »moderne«. Izmed pesmi je najznačilnejši epski cikel Iz vsakdanjosti (LZ 1897), kjer pesnik v petih podobah riše temne strani sodobnega življenja; motivika je Stritarjeva, zlasti tam, kjer sega na kmete, v izrazu se opira na Aškerca. V prozi kaže več razvoja, posebno so mu priljubljeni močni, presenetljivi motivi. Tudi tu so najboljše kmečke snovi: V bedi (1898), Krivda in usoda (1899); manj značilna je meščanska novela Hugon Mrak (1899), psihološka novela Očiščenje (1904) in novoromantična Ciganka Aza (1911). Tu in tam je pisal podlistke za SN, n. pr. Pri potoku (1899, št. 84), Prijateljica moje prijateljice (1910, št. 363–70); sodeloval je tudi pri DP (1908). Z navdušenjem je pozdravil Cankarjeve Vinjete (SN 1899, št. 201), Cankarju pa je njegov realizem presedal (prim. CP I, 195). L. 1900 je P. šel v Ameriko, kjer je deloval kot časnikar pri Novi Domovini v Clevelandu in pri Amerikanskem Slovencu v Jollietu. Po vrnitvi v domovino 1902 se je posvetil gospodarstvu in politiki. V Nar. napr. str. je kandidiral za drž. in dež. zbor, poudarjal koristi kmetov in s tem zbujal odpor v strankini meščanski večini. Po prvi svet. vojni je izstopil, se pridružil Slov. kmet. stranki (ust. 1. jun. 1919) in postal član izvrš. odb. L. 1923–5 je urejeval, 1925–32 pa izdajal strank. glasilo KL, 28. nov. 1920 je bil izvoljen za nar. posl. v konstituanto, 26. marca 1921–16. dec. 1922 v Pašićevi vladi minister za kmetijstvo. Ko je stranka podprla centr. vidovd. ustavo in si s tem odtujila volivce, je 18. marca 1923 in 8. febr. 1925 edini uspel pri skupšč. volitvah. Od 29. apr. do 26. dec. 1926 je bil znova minister za kmet. (Uzunovićeva vl.), 11. sept. 1927 izvoljen v skupšč., potem se pa pridružil prečanski opoziciji (Radić-Pribičevićeva Kmet. demokr. Koalicija). V dobi 6. jan. režima je bil od 2. sept. 1931 do 4. jan. 1932 minister brez list., od 5. jan. 1932–27. jan. 1934 minister za soc. pol. in nar. zdr. Izvoljen 8. nov. 1931. za nar. posl. se je pridružil novi Jugosl. radik. kmet. demokraciji; ko pa se je ta preimenovala v Jugosl. nac. stranko (20. jul. 1933 v Bgdu), je postal P. njen podpredsednik. Od 3. febr. 1935 do konca stare Jsl. je bil senator. Pod italij. okupacijo so ga imenovali 27. maja 1941 s 13 drugimi člani v Pokr. sosvet Lj. pokrajine, a je že konec avg. odstopil. Umaknil se je iz javnosti, se 19. marca 1944 šel zdravit v lj. bolnico in v Zavet. sv. Jožefa, kjer ga je Gestapo 28. okt. 1944 aretirala; do 16. dec. 1944 je bil zaprt na lj. sodniji, nato odveden v taborišče Dachau, kjer je po težki bolezni u. v amer. bolnici. – Prim.: KL 1927, št. 22 (slika); 1937, št. 21 (slika); Slov. v desetletju 1918–28, 364 sl.; SZS, 82 sl.; NE III, 733. Slika: Kron II, 87; SZS 93; Biogr. leksikon, Narodno pretstavništvo (Bgd 1939) 62/3 (s sliko). S. K. + Kr.