Prunk, Ljudmila (1878–1947)

Prunk Ljudmila-Utva, pesnica, r. Modičeva 4. jul. 1878 v Lj. ter prav tam u. 29. marca 1947. Obiskovala je osn. šolo v Lj., Novem mestu in Kostanjevici na Dol., 1892 šla v Trst k sorodnikom, kjer se je izobraževala sama in 1900 napravila v Gorici izpit za učiteljico v otroških vrtcih; 1904 se je poročila z Jos. P.-om in spremljala moža po njegovih službenih krajih; tako je 1912–3 bivala v Rimu. – S pesmimi je sodelovala pri V in A (Ljudmila Modičeva, Ksaverija) 1897–1908; pri Ski od 1901 (Mila in Utva); pri Zk, LZ (1903–10), Sn (1903–11), E, SN, kasneje tudi pri Vesni (1921), Plamenu (1921), NR, Grudi in Cicibanu. Njena pesem je preprosta in prisrčna, snovno se najrajši naslanja na romantične motive slov. moderne. L. 1913 je izdala z Miro (M. Šega) zbirko Pravljic za mladino (MD), 1915 pa v Trstu samostojno mlad. pesniško zbirko Kraguljčki (Lj. 1924²); Otroške pesmi (1951) je uredil M. Klopčič. V mlad. pesmih ljubi hudomušnost in šalo; priredila je tudi zbirko Andersenovih pripovedk (Lj. 1923) in pripravila več priložnostnih spevoiger za šol. prireditve v Trstu in Lj. ter slikanico Krtek Buc (rokopis). – Kot gospodinjska pisateljica je sodelovala pri Gospodinji, ŽiS, urejala Gospodinjski koledar, ki je za 1919 izšel v Trstu (Štoka), 1922–32 pri Jugosl. Matici v Lj., 1933–7 v samozaložbi. – Prim.: Govekarjeva, Slov. žena 1926, 96 (s sl.), Srečko Kosovel, ŽS 1925, 177; Peruzzi, Žena in dom 1932, 16 (s sl.); DS 1913, 437; 1916, 44; 1924, 257; LZ 1913, 669; 1916, 45; 1924, 188; Šlebinger, str. 128. Slika: ASK, 115. Kr.

PRUNK Ljudmila, roj. MODIC, pesniško ime Utva, mladinska pesnica, r. 4. jul. 1878 v Lj., u. 29. mar. 1947 tam. Osn. š. Lj., Novo mesto, Kostanjevica na Dol., kamor so se preselili starši. S 14 leti je odšla (1892) v Trst k sorodnici in se tu sama izobraževala; gospodar, pri katerem je teta gospodinjila, ji je dal na razpolago svojo bogato knjižnico, da se ni seznanila samo s slov. slovstvom, ampak tudi s sodobnim svetovnim, predvsem se je oklenila Heineja. Začela je zlagati pesmice in jih pošiljati v Vrtec in Angelčka (1897–1908). Tako je postala ena izmed prvih slov. pisateljic za mladino. Pesmi so čustvene in sanjave, pristne in resnične, primerne otrokovi duševnosti. 1900 je napravila v Gor. izpit za učiteljico v otroških vrtcih. 1904 se je poročila s časnikarjem Jos. Prunkom (gl. čl.) in ga spremljala na njegovih službenih krajih: 1904–18 Trst, vmes 1912–13 Rim, od 1919 do smrti v Lj. S pesmimi je sodelovala v Ski (od 1901), pri Zk, LZ, (1903–10), Sn (1903–11), po prvi svet. vojni pri Vesni in Plamenu (1921), NR, Grudi in Cicibanu, istočasno je pisala podlistke v E in SN. Njen pesniški svet se je z ustvaritvijo družine spremenil, prevladali sta hudomušnost in šala. Posvetila se je tudi mlad. pripovedništvu. 1913 je izdala z Miro (Žemlja) Pravljice. Ilustriral jih je V. Cotič, založila MD v Clcu v 79.000 izvodih. 1915 je izbrala svoje najboljše pesmi iz Vrtca in jih izdala v založbi knjigarne Štoka v Trstu pod naslovom Kraguljčki. Pomnožena ilustr. izd. je izšla 1924 v Lj. (ilustr. hči Ksenija). Priredila je Andersonove pravljice za slov. mladino (Lj. 1923) in pripravila več priložnostnih spevoiger za šol. prireditve v Tr. in Lj. M. Klopčič je uredil zbirko njenih najboljših Otroških pesmi (Lj. 1951); iz istega leta je slikanica Krtek Buc (obe ilustr. hči Ksenija). Pri MK v Lj. je izšla 1953 slikanica Kaj je videl Mižek Figa; slike je po njeni pesmi izdelal D. Petrič. P. je kot gospodinjska pisateljica sodelovala pri Ženskem svetu (izh. 1923–41), Gospodinji (izh. 1932–42) in ŽiS (izh. 1927–39). Urejala je Gospodinjski koledar, ki je izšel za 1919 v Trstu (Štoka), za 1922–32 pri Jsl. Matici, 1933–37 v samozaložbi. - Psevdonimi: Utva; Ljudmila Modičeva, Ksaverija (V in A); Mila in Utva (Ska).

Prim.: SBL II, 587 in tam navedena liter.; Vida Horvat, Utva, Slov. žena, Lj. 1926, 97–99 s sl.; St. Janež, Zgod. slov. knjiž., Mrb. 1957, 610; A. Cronia - M. Jevnikar, La letteratura giovanile jugoslava, Milano 1968, 150; Z. Pirnat-Cognard, Pregled mlad. knjiž jsl. narodov, Lj. 1980, 397–98; Slov. knjiž., CZ Lj. 1982, 288; SLNP 247.

Jem.