Prosekar, Matija (1860–1927)

Prosekar Matija (p. d. Razaj), koroški narodni borec, r. 1860 na Plešivcu pri Kotmari vasi, u. 4. nov. 1927 v Celovcu. Premožen posestnik velike kmetije na Plešivcu in lesni trgovec, se je vse življenje neustrašeno boril za polit. in gospodarsko osamosvojitev slov. življa na Kor. ter postal središče vseh narodnih prizadevanj na jugu Celovca. V polit. pogledu naprednega mišljenja, je že 1888 ustanovil v Kotmari vasi podružnico CMD ter jo kot predsednik vodil do 1919. Od 1911–9 je bil tudi član glavn. odbora CMD. Bil je med ustanovitelji slov. polit. in gospodarskega društva za Koroško in postal že ob njega ustanovitvi (17. apr. 1890) njegov odbornik. Kot tak se je vneto udeleževal taborov in shodov, ki jih je prirejalo društvo po Koroškem in budil na njih narodno zavest. Bil je tudi v nadzorstvu Zveze kor. zadrug. Po njegovi zaslugi so pri občin. volitvah v Kotmari vasi 1891 zmagali Slovenci v 2. in 3. razredu, na kar je bil izvoljen za župana ter vodil občino do 1906. Ustanovil je v Kotmari vasi slov. hranilnico in posojilnico ter pomagal osnovati izobr. društvo Gorjanci, ki ga je ves čas, tudi gmotno, podpiral. Ob izbruhu evropske vojne 1914 s poslancem Francetom Grafenauerjem in župnikom Matejem Ražunom ovaden zaradi veleizdaje, je bil odveden v zapore v Gradcu, kjer ga je voj. sodišče obsodilo na smrt, vendar se je izvršitev obsodbe zavlekla do razglasitve amnestije; tedaj je bil pomiloščen v večletno ječo, iz katere ga je rešil razpad Avstrije. Jeseni 1918 je vneto deloval v kor. Narodnem svetu, a je bil po ponesrečeni slov. voj. akciji marca 1919 spet prijet in odgnan v Litzlhof, potem v Trabesing. Od tod je maja 1919 pobegnil na svojo domačijo na Plešivcu, ki jo je, telesno oslabljen zaradi trpljenja po avstr. ječah, izročil svojemu sinu. Po plebiscitu 1920 se je docela umaknil v zasebno življenje in ni več nastopal v javnosti. – Prim.: J 1927, 263 (slika); KS 1927, 46; KCM 1928, 58–68 (slika). Ara.