Progar, Alojzij (1857–1918)

Progar Alojzij, kipar, r. 27. okt. 1857 v Dolenji vasi pri Mirni peči kmečkim staršem, u. 29. marca 1918 v bolnišnici v Celovcu. Kot pastir je izdeloval ilovnate kravice in lesene pastirčke za jaslice. Po nasvetu župnika Ant. Mlakarja ga je oče dal v Metliko k podobarju Jern. Jerebu (SBL I, 405). Ko je tu vajeniško dobo končal, je šel v uk h kiparju Fr. Zajcu v Lj. Tu se je seznanil z Vatrosl. Holzem (SBL I, 337) in si z njim kasneje dopisoval. Iz Lj. je šel v Radovljico k Jan. Vurniku, nato v Celovec k Fr. Ozbiču. Ko je delal v Silbereggu, se je seznanil z baronom Rih. Sterneckom, ki mu je obljubil podporo za nadaljnjo izobrazbo. V Münchenu ga 1885 niso sprejeli na akademijo. Ostal je tam malo časa pri nekem podobarju, potem pa odšel na Dun.; razna priporočila so dosegla, da je bil sprejet na akademijo, kjer je pri prof. Hellmerju in Zumbuschu štiri leta marljivo delal. Vrnivši se z Dunaja, je v Celovcu odprl delavnico. S prvimi prihranki je 1894 potoval v Italijo (Benetke, Firenze, Rim); pisma, ki jih je pisal V. Holzu, je ta objavil v LZ 1896.

Iz velikega števila njegovih del so najvažnejša: a) Oltarji: veliki oltar mestne farne cerkve v Velikovcu; 2 stranska in prižnica na Sv. Višarjah; Črneče pri Dravogradu; Sv. Ožbalt v Ptuju; kapela narodne šole pri Sv. Rupertu pri Velikovcu; oltar sv. Alojzija pri Sv. Rupertu pri Velikovcu; oltar Srca Jezusovega v Št. Jakobu v Rožu. – b) Nagrobniki: relief Gospodovega vstajenja za bar. Eggerja v Rottensteinu na Kor.; nagr. grofa Eggerja v Št. Juriju ob jezeru (1903); 2 žalujoča angela na grobu rodb. Megerle v Celovcu; angel na grobu otroka trgovca Ivanetiča na Magdalenski gori nad Gosposvetskim poljem (1910); mavzolej grofa Somsicha v Baresu na Ogrskem (1913); nagr. spom. pasarja Val. Sadnikarja pri Sv. Krištofu v Lj.; model vstalega Kristusa za nagr. trgovca Iv. Majdiča v Kranju (1909, neizvršen); Kalvarija za nagr. dr. Janežiča v Celovcu (1911); model za nagr. Eggerjev v Baldramsdorfu pri Špitalu ob Dr. (1917, izvršil koroški kipar Kasin); nagr. barona Sternecka (med vojno). – c) Posamezni kipi: Brezmadežna v vel. oltarju v Kamniku (1892); Kristusova glava v kapeli na Grmu pri Kandiji; Srce Jezusovo v Dravogradu; Brezmadežna v Ločah ob Baškem jez.; 4 evangelisti in Dobri pastir v Kapli ob Dravi; sv. Mohor in Fortunat za MD (model, neizvršen) in mnogo dr. – č) Portreti: Baron Egger in njegova žena; škof Frid. Baraga za Dobrniče (1897); Andr. Einspieler.

P. je imel v svoji delavnici vedno po več pomočnikov. Pri njem so delali: Ant. Guzelj, Rajko Razpotnik, Matej Trpin, Franc Čadež, Franc Ciber, Franc Kelhar, Miha Buh, Jos. Borštnar, Jak. Golobič, Ant. Štefic, Jos. Kankelj, Jan. Godež, Jak. Benedičič, Alojzij Knific, Franc Kralj in Bramor. Mnogo P.-jevih modelov hrani lj. Nar. Muzej. – Prim.: ZUZ 1921, 140–51; LZg 1892, št. 164, 183; LZ 1896, 261; 1898, 98, 101; DS 1902, 72, 288; 1903, 321, 379; LKU 1914, 26; ČZN 1924, 17; Stele, Polit. okraj Kamnik I, 16; Spomini župn. F. Treiberja, Poned. S 1936, št. 9. St.