Prinčič, Vladimir (1888–1972)

Prinčič Vladimir, glasbenik, r. 1. dec. 1888 v Vipolžah na Goriškem, kjer je obiskoval osn. šolo 1894–7. Nadaljeval je v Gorici na normalki 1897–1900 in dovršil humanist. gimn. 1908. Po kratkem študiju na poljedelski visoki šoli na Dunaju je postal 1909 uradnik finančne direkcije v Trstu. Ker so ga fašistični oblastniki odpustili iz službe, je nastopil 1921 službo pri finančni direkciji v Lj., kjer je služboval, razen kratkega presledka v Novemu Sadu 1925–6, do upokojitve 1946. Živi v Lj. Doma mu je sestra dala prvo glasb. izobrazbo. V Gorici se je 1902–4 učil pri stolnem organistu Franku Setničarju (klavir in violina), pozneje se je izpopolnjeval v dijaškem pevskem zboru in orkestru, od 1906–7 pa pri J. Michlu (harmonija). V Trstu sta ga 1913–5 učila P. Teplý (violina in viola) in E. Adamič (klavir), 1918–9 pa je vadil čelo na glasb. šoli Vram. Od 1922 je sodeloval kot violist v Orkestralnem društvu GM v Lj., kjer je študiral 1924–8 na konservatoriju pri L. M. Škerjancu kontrapunkt in kompozicijo. 1930–8 je sodeloval v komornem šramelkvartetu, za katerega je zložil in priredil nad 50 skladb. Od 1946 je vodja pevskega zbora sindikalne podružnice finančnih uslužbencev. Vsa leta je P. priložnostno sodeloval v raznih instrumentalnih zasedbah in pevskih zborih, za katere je skladal in prirejal raznovrstne, večinoma poljudne skladbe, 134 po številu. Nekaj jih je izšlo v tisku, n. pr. Šest skladb za mlade violiniste s spremljavo klavirja (Lj. 1939) I; Venček jugoslovanskih narodnih pesmi za kromatično harmoniko od 24 basov dalje ali klavir (Lj. 1939) II; Šopek partizanskih za mešani zbor s spremljavo salonskega orkestra ali klavirja (Lj. 1946) S; Šopek partizanskih za pihalni orkester (Lj. 1946) itd. – Prim.: Naš val, Lj. 1934, št. 10 (s sliko) in št. 15. Hr.

PRINČIČ Vladimir, glasbenik, r. 1. dec. 1888 v Vipolžah na Goriškem, u. 11. mar. 1972 v Lj. V vasi je opravil osn. š. v letih 1894–97, nadaljeval na gor. normalki od 1897 do 1900 in končal klas. gimn. 1908. Po kratkem študiju na Poljedelski visoki š. na Dunaju je 1909 postal uradnik finančne direkcije v Trstu. 1921 je bil iz polit. razlogov odpuščen iz službe, a je še istega leta dobil enako službo v Lj., kjer je ostal, razen premora 1925-26 v Novem Sadu, do upokojitve 1946. Prvo glasb. izobrazbo je dobil pri sestri. V Gor. ga je med 1902–04 učil violine in klavirja stolni organist Fr. Setničar. Pozneje se je spopolnjeval v dijaškem pev. zboru in ork. V letih 1906–07 se je učil harmonije pri Jos. Michlu (PSBL II, 418) na š. Pev. in glasb. društva v Gor. V letih 1913–15 se je na GlasbM v Trstu učil pri Teplyju violine, pri Adamiču klavirja in na Vramovi š. v letih 1918–19 violončela. Od 1922 je sodeloval v ork. GM v Lj. kot violinist. V letih 1924–28 je pri prof. Škerjancu na konservatoriju v Lj. študiral kompozicijo. V amaterskem glasb. življenju je deloval kot instrumentalist in pevovodja. V letih 1930–38 je igral v komornem šramel-kvartetu, za katerega je zložil in priredil nad 50 skladb. Od 1946 je bil vodja pev. zbora sindikalne podružnice finančnih uslužbencev. Vsa leta je P. sodeloval v raznih instrumentalnih zasedbah in pev. zborih, za katere je prispeval predvsem poljudne skladbe, 134 po številu. Nekaj jih je bilo tiskanih: Šest skladb za mlade violiniste s spremljavo klavirja (Lj. 1939), Venček jsl. narodnih pesmi za kromatično harmoniko ali klavir (Lj. 1929), Šopek partizanskih za meš. zbor s spremljavo salonskega ork. ali klavirja (Lj. 1946), Šopek partizanskih za pihalni ork. (Lj. 1946) itd.

Prim.: SBL II, 584–85; Naš val, Lj. 1934, št. 10 s sl. in št. 15; Telesna kultura 1972, 3–6, 56; Jelerčič, 99, 171; NZb 84–5, 20.

Har.