Prieger, Friderik (1826–1883)

Prieger Friderik, polkovnik, r. 11. jan. 1826 v Ptuju, u. 5. okt. 1883 v Gradcu, je vstopil 1843 kot kadet v kranjski pešpolk št. 17, v katerem je ostal s kratkim presledkom 1874–5 do 1880. Bojeval se je s polkom pod Radeckim 1848–9 v Italiji ter si pridobil pri obleganju Ancone kot nadporočnik vojaški zaslužni križec. Kot stotnik se je 1859 boril pri Solferinu in 1866 pri Custozzi. Febr. 1877 je postal poveljnik rez. pešpolka št. 17 v Lj., jul. 1878 pa polkovnik in poveljnik rednega pešpolka št. 17 v Trstu. Z njim je odrinil 13. jul. 1878 v Bosno ter v bojih pri Rogelju, Jajcu in Livnu odločil zmago, za kar je prejel red žel. krone. Ko je bil 17. pešpolk 1879 premeščen na Dunaj, je P., ki je bil zrastel na bojnih poljanah in sovražil parade in kretanje po salonih, konec 1879 vložil prošnjo za upokojitev, kateri je bilo proti njegovemu pričakovanju nenavadno hitro (31. jan. 1880) ugodeno. Užaljen se je umaknil v Gradec, kjer je čez 3 leta umrl. – P. je bil edini popularni poveljnik, kar jih je imel 17. pešpolk. V 34 bitkah preizkušen borec, dober taktik in hraber do drznosti (vojaki so ga imeli za neranljivega), je bil v službi skrajno pravičen, častnikom in moštvu pravi oče. Slovenščini kot polkov. jeziku ni bil nasproten, marveč je skrbel, da so je bili vsi oficirji vešči; pač redka in častna izjema v avstr. vojski. Za njegovega poveljevanja je imel 17. pešpolk 55% slov. častnikov. Tik pred odhodom v Bosno je P. po pobudi takratnega poročnika Jern. Andrejke izbral za polkovni trobentni klic motiv iz ponarodele slov. pesmi Popotnik pridem čez goro, ki je ostal polku do zloma a.-o. monarhije. – Prim.: Dolenjski, Slov. junak, LZ 1897, 503–7; J. Andrejka, Slov. fantje v Bosni in Hercegovini (Celovec 1904) 17 (slika), 46–51, 210–17, 231–5, 246–52 (slika); Strobl von Ravelsberg, Gesch. des k. u. k. Infanterie-Reg. No. 17 (Laibach 1911) 242 (slika), 252–5, 257–9, 270–1, 293–6. Ara.