Prezelj, Joško (1894–1969)

Prezelj Joško, lingvist in prevajalec, r. 16. apr. 1894 v Novi vasi na Blokah. Od 1905-13 je dovrši klas. gimn. v Lj., 1913-4 služil pri 17. peh. polku v Celovcu, 1914-5 bil na gališki fronti, kjer je bil ranjen; 1915-8 je bil vojni ujetnik v Kijevu, Petropavlovsku, Tjumenu, Omsku, Tari. Jul. 1918 je vstopil v jugosl. revolucijski bataljon v Novonikolajevsku (zdaj Novosibirsk), kasnejši polk Matije Gubca, ki naj bi šel pod zavezniško komando na zahodno bojišče. Kot emisar »zbornega punkta« tega bataljona v Omsku je prepotoval Zap. Sibirijo in zbiral rojake, pri čemer je rešil večje število Jugoslovanov iz kolčakovskih in češkoslov. ječ, kjer so bili zaprti zaradi udeležbe v državljanski vojski na strani sovjetov. Jan. 1919 je bil postavljen za adjutanta polka Matije Gubca v Tomsku. Na tem mestu je ostal do jan. 1920, ko se je v Nižnjem Udinsku (Srednja Sibirija) polk razdelil na dva dela: večji je odšel s Čehoslovaki proti Vladivostoku, drugi, pri katerem je bil P., pa prestopil k sovjetski armadi. Iz zdravstvenih razlogov pa P. Ni ostal v vojaški službi. 1920 je bil pri upravi Sibirske magistrale kontorist jugost tehn. oddelka, nato laborant v okrožni lekarni in knjigovodja v mestni bolnici v Nižnjem Udinsku ter istočasno poučeval v večernih analfabetskih tečajih. Marca 1921 je bil evakuiran v Moskvo, od koder je bil okt. 1921 repartriiran čez Rigo, Stettin, Dunaj. Po vrnitvi v domovino je bil 1921-2 knjižničar snujoče se angleške knjižnice v Lj. in sodeloval pri ustanovitvi društva Society for the study of English v Lj. Med študijem v Parizu 1920 je bil podpredsednik Združenja jugosl. študentov pariške univerze. Po vrnitvi v domovino je bil nastavljen za profesorja modernih jezikov na Trgovski akademiji, sedaj Srednji gospodarski šoli v Lj., kjer z izjemo leta 1929-30, ko je bil premeščen v Maribor, deluje še danes; 1938-43 je bil direktor Trgovske šole Zbornice TOI v Lj. —Literarno je sodeloval: 1924 z raznimi članki pri SN, med drugim je napisal večji biografski obzor ob stoletnici Byronove smrti; kot poročevalec in kritik prevodnega slovstva 1928-30 pri LZ in napisal za to revijo esej o J. Galsworthyju; 1929-30 je bil gledališki kritik pri Mariborer Zg. 1930 uredil jubilejni zbornik slov. športnega društva Maribor. Za Leposlovna knjižnico je 1933-5 prevedel trilogijo Sigride Undsetove Kristina, Lavransova hči. V letih bojevniškega gibanja je bil urednik in člankar tednika Prelom in kot predstavnik levega krila 1935 glavni tajnik gibanja. Od 1926 dalje se je udejstvoval kot odbornik in predavatelj Francoskega instituta v Lj, ter kot pospeševatelj kulturnih odnosov s Francijo, za kar je prejel dve francoski odlikovanji. Poleg Rusije je prepotoval Francijo, Anglijo, Nemčijo, Holandijo, Belgijo, Švico, Italijo, Grčijo in organiziral več mladinskih ekskurzij po Zapadni Evropi in vrsto ekskurzij po Jugoslaviji. Prirejal je tudi tečaje francoskega in ruskega jezika. Kot soavtor je udeležen pri Ruski vadnici za nižjo stopnjo (1946) in prevaja za CD in Znanstveni institut. *