Pretner, Egon (1896–1982)

Pretner Egon, koleopterolog, r. 22. febr. 1896 v Trstu, kjer je obiskoval ljudsko šolo in dovršil gimnazijo. Od 1929 živi v Jugoslaviji, bil knjigovodja v Lj., nato pomočnik upravnika Uprave kraških jam pri predsedstvu vlade LRS. Že kot dijak se je pod vodstvom svojega profesorja dr. Jos. Müllerja, znanega entomologa in pozneje ravnatelja tržaškega muzeja, začel baviti s koleopterologijo in se zanimal zlasti za jamska favno. Sistematično je raziskal veliko število jam predvsem v Sloveniji, nekaj pa tudi na Hrvaškem, v Črni gori in Furlaniji, ter odkril več vrst novih žuželk, zlasti jamskih hroščev in diplopodov. Objavil je tele razprave: v Col. Centralbl.: Die Hydrophiliden aus dem östl. Mittelmeergebiet (III, 1928/29); Über die angebliche Variaibilität der Hydraena gracilis German. (V, 1930/31); Beitrag zur Kenntnis der paläarktischen Hydraenen (ibid.); v Boll. Soc. Ent. italiana: Contributo alla conoscenza delle Hydraene italiane (LXII, 1930); La vera Hydraena sicula Kiesw. (ibid.); L'Hydrena (Haenydra) italica Gglb. e le sue varietà (LXIII, 1931). S K. Strasserjem: Die Fauna der Nordfriauler Höhlen (Mitteil. Höhlen-Karstforsch., 1931).

PRETNER Egon, koleptereolog in speleolog, r. 22. febr. 1896 v Trstu očetu Mateju (gl. čl.) in materi Mariji Dekleva, u. 4. febr. 1982 v lj. bolnišnici, pokopan v Velikem Otoku pri Postojni. Po osn. š. in klas. gimn. v Trstu, kjer je 1914 maturiral, je bil mobiliziran v avstro-ogrsko armado in bil nato kot rezervni artilerijski častnik v glavnem na it. bojišču v Dolomitih. Ko je končal 1920 enoletni tečaj na Trg. visoki š. Revoltella v Trstu, se je vpisal v Zgbu na Prav. fak. Naslednje leto se je v Trstu zaposlil v veletrgovini z žitom in mlinskimi izdelki F. Primc, 1933 pa v zavarovalnici Herceg-Bosna, poznejši Zedinjeni zavarovalnici v Lj. 1936 je odšel v Zgb k podjetju ing. O. Scheibel, od 1939 dalje pa je s prekinitvami zaradi vojne delal pri podjetju ing. K. Okretič ter bival nekaj časa v Slavonskem Brodu in Bihaču. Povezan s partizani jim je dobavljal strelivo in različen tehnični material. Po osvoboditvi je bil do 1947 računovodja pri gradb. podjetju svojega brata Aleksandra v Lj., nato pa že kot priznan krasoslovec dodeljen upravi Postojnske jame. Tu je postal v začetku 1948 pomočnik upravnika dr. Alfreda Šerka, še isto leto pa po njegovi tragični smrti vršilec dolžnosti ravn. Postojnske jame, poznejšega podjetja Kraške jame Slovenije. 1952 je prešel k Inštitutu za raziskovanje Krasa SAZU, kjer je delal nazadnje kot znanstveni svetnik redno do upokojitve 1975 in zatem prav do smrti. Pod vplivom svojega gimn. prof. dr. Josipa Müllerja, ki mu je bil kasneje mentor, se je že kot 12-letni deček spuščal v kraške jame na Tržaškem in tam nabiral živali, zlasti hrošče. Takoj po maturi, ko je bil s starši na Gorenjskem, se je odpravljal v jame v okolici Bleda in Domžal, vsako možnost takih podvigov pa je izkoristil tudi na fronti v Dolomitih. Njegov prvenec je spis Neue Hydrophyliden aus dem örtlichen Mittelmeergebiet (Coleopterologisches Centralblatt, Berlin 1929, 199–205); 1930 sta izšla dva prispevka v It., naslednje leto pa še trije. Seveda pa se je šele v Postojni, ko mu je bilo zagotovljeno nemoteno strok. delo, lahko ves posvečal raziskavam, predvsem biospeleologiji in entomologiji v toliki meri, da je postal neprekosljiv poznavalec Krasa široko po Jugoslaviji in zlasti še njegovega podzemeljskega živalstva. Zelo dobro je poznal kraški svet tudi drugod po Evropi, tako v It., Avstr., Franc, Rom., Bolg. itd., še zlasti se je poleg vseh speleoloških kongresov v Jsli udeleževal tudi mnogih mednarodnih, kjer je nastopal običajno z zanimivimi in tehtnimi referati. Tako je našel pri nas doma in v tujini lepo število posnemalcev. Kako so ga biologi upoštevali, priča vrsta novo odkritih živali, ki so jih poimenovali po njem. Ker ga je odlikovala znanstvena etika, je mnogo zoološkega materiala, ki ga je odkril, dal v obdelavo drugim specialnim biologom. Objavil je nad 50 strok. razprav. Pomembna in obširna so med njimi: Rodovi Oryotus L. Miller, Pretneria G. Müller, Astagobuis Reitter in Leptodirus Schmidt (Acta carsologica SAZU I, 41–71); Rod Ceuthomonocharis Jeannel (prav tam, II, 263–84); Biološke najdbe v Skakavcu in Biološka istraživanja u Srbiji (prav tam, III, 131–47); Najdišča jamskega hrošča Spelaeodromus Pluto Ritter 1881 (prav tam, IV, 221–27); Leptodirus Hochenwarti velebiticus, Astagobius hadzii z Velebita, Astagobius angustatus deelemani, Astagobius angustatus driolii iz Like, Pripombe h katalogu Laneyriejevi novi klasifikaciji Bathysciniae (Celeoptera) in Pojasnila h katalogu Bathysciniae - Catalogus Faunae Jugoslaviae (Pretner 1968) (prav tam, V, 341–65); Zgodovinski pregled koleoptereoloških raziskovanj v jamah Slovenije (prav tam, VI, 30746); Aphaobius budnarlipoglavški, spec. nov. A. tiscinensis spec. nov. in opis samca vrste Pretneria saulii G. Müller ter Prispevek k poznavanju anaftalmov iz Slovenije (Razprave SAZU, prirodosl. odsek 4, 1949, 121–58); Antrosedes longicelis sp. n. iz Bosne, razprostranjenost vrste Blattofromus herculeus Reitter, rod Pheggomisetes v Srbiji (Razprave SAZU, IV. razred, 1970, 152–64); Catalogus Faunae Jugoslaviae (3/60, 1–60, Svet akademij SFRJ, Lj. 1968); La biospeleologia in Jugoslavia nel dopoguerra (Bollettino di Zoologia, Torino 1972, 491–520); Koleoptereološka istraživanja fauna pećina i jama Hrvatske (Krš Jugoslavije, JAZU, 8/6, 1–239, Zgb 1973); Geschichte der biospelaeologischen Forschungen in Bosnien, Herzegovina und angrenzenden Gebieten (Glasnik Zemaljskog muzeja, Prirodne nauke, 243–53, Sarajevo 1976); Pregled podzemne faune koleoptera Črne Gore (Glasnik CANU, Odj. Prir. nauka 11/1977, 91–186, Titograd). V knjigi Slovensko Primorje v luči turizma (Lj. 1952, 135–66) je opisal Podzemeljski svet Slovenskega Primorja, v knjigi 160 let Postojnske jame 1818–1968 Živalstvo Postojnske jame (59–78), v knjigi Ljudje in kraji ob Pivki (Lj. 1975, 37–54) pa Podzemeljsko živalstvo Pivške kotline. Zadnje čase je pisal monografijo o jamskih hroščih Sje, ki je pa zaradi smrti ni dokončal. - P. je obiskal po svojih zapisih 1492 jam: 649 na Slov., 773 v drugih pokrajinah Jsle, 70 v drugih pokrajinah ter sestavil kataster za večino kraških jam v Jsli. Prejel je vrsto priznanj in odlikovanj. Bil je častni preds. Slov. entomološkega društva ter častni član Jsl. in Franc. entomološkega društva. Za znanstveno delo je prejel Prešernovo nagrado in od lj. U Jesenkovo nagrado. Ob 80-letnici ga je odlikoval preds. Tito z redom dela z zlatim vencem.

Prim.: Biografije in bibliografije znanst. in strok. sodelavcev SAZU, Lj. 1976, 285–88; J. Carnelutti, Egon Pretner (1896-1982), Acta entomol. Jugosl., vol. 18, Zgb 1982, 744; T. Novak, M. et A. Kranjc, In Memoriam E. P. (1896–1982), Memories de biospéologie, tome X, Bèziers 1982.

Svk.