Pretnar, Janko (1880–1951)

Pretnar Janko, leksikograf, r. 25. dec. 1880 na Jesenicah, u. 30. okt. 1951 v Lj., je pohajal gimn. v Kranju in Lj. (tu matura 1901), filol. študije na univerzah v Pragi (1902/3), Lvovu (1904), Parizu (1904-6) in Gradcu (1906-8), kjer je dosegel 3. dec. 1907 filozof. doktorat ter 1908 prebil tudi prof. izpit iz slovenščine in francoščine. Nov. 1908 imenovan za suplenta na drž. realki v Gorici, je sept. 1912 prestopil kot profesor na Mestni dekl. licej v Lj. L. 1919 je bil dodeljen jsl. mirov. delegaciji v Pariz, 1920 pa medzavezniški plebiscitni komisiji v Celovec kot jsl. zastopnik rožeškega okraja. Maja 1926 je bil izvoljen za predsednika Jsl. Matice. Tu je 1927 osnoval Manjšinski institut, ki je že isto leto izdal pomembno publikacijo La minorité yougoslave en Italie (tudi v angleškem jeziku; gradivo je zbral dr. Lavo Čermelj v Trstu). Obenem je Manjšinski institut pod P.-jevim uredništvom začel izdajati tedenska lista Manjšinski Presbiro v sbh. jeziku) in Bulletin des Minorités yougoslaves, ki sta obveščala domače in inozemsko časopisje o naših manjšinskih problemih v Italiji in Avstriji do 1930; ko je bila Jsl. Matica razpuščena. L. 1923 je P. sodeloval pri ustanovitvi Francoskega instituta v Lj., ki mu je bil od ustanovitve tajnik, pozneje pa podpredsednik. Za njegove zasluge za francosko-jsl. zbližanje je franc. vlada P.-ja večkrat odlikovala, med drugim tudi z viteškim križem častne legije. V l. 1931-4 je bil P. dodeljen jsl. poslaništvu v Pragi kot kulturni referent, 1934-6 je bil ravnatelj Jsl. akad. kolegija v Pragi. L. 1938 je postal načelnik kultur. odseka lj. mest. poglavarstva in upravnik Mest. muzeja v Lj. Med okupacijo je 1943 osnoval še Vojnozgodovinski muzej, v katerem je organiziral tudi zbiranje dokumentov, važnih za osvobodilno borbo. Ko so hoteli ob kapitulaciji Italije 8. sept. 1943 Nemci v Lj. požgati arhiv XI. it. armad. zbora, je P. to preprečil, pregovorivši nem. komandanta, naj se arhiv rajši odda v papirnico. Namesto v papirnico pa je P. dal na svojo odgovornost odpeljati 6 voz arhivskega materiala v Mestni muzej, ga tam poskril in po osvoboditvi maja 1945 izročil Komisiji OF za ugotavljanje vojnih zločinov, ki je izvlečke iz arhiva objavljala v dnevnikih in s temi dokumenti nepobitno ugotovila laška nasilstva v Sl. - V dijaških letih (1900-4) je P. sodeloval pri LZ in DS ter priobčil v njih (pod psevdonimom Marjan Pretko) nekaj pesmi in kulturno literarnih poročil (v Doklerjevem Jubilej. kazalu za 50letnico DS, Lj. 1938 je na str. 17 ta psevdonim napačno pripisan Mirku Pretnarju). - Od 1924 se je P. docela posvetil leksikografiji. Sestavil je Francosko-slov. slovar (Lj, 1924, 1932², 1941³) in Rusko-sl. slovar (Lj. 1946). Ara.