Premru, Vladimir (1902–1949)

Premru Vladimir, književnik, r. 25. jan. 1902 v Boštanju oh Savi, u. 3. okt. 1949 v Lj., je obiskoval gimnazijo v Novem mestu (1912–20), študiral medicino v Lj., Zgb. in Gradcu, 1924 prestopil na filozofijo in 1929 diplomiral v Lj. iz kemije in fizike; od 1929 je bil profesor na Drž. tehniški srednji šoli v Lj., od 1938 sodeloval kot volonter na Banovinskem zavodu za raziskovanje in zdravljenje novotvorb v Lj.; tu je organiziral biokemični laboratorij ter delal preizkuse za spoznanje rakastih obolenj. Objavil je dvoje razprav v Zeitschrift für Krebsforschung l. 1941 skupno z dr. Šavnikom: Ein Beitrag zur karzinogenen Wirkung der Stilbenpraeparate im Experimenitelle Ergebnisse über die krebsverursachende Wirkung der Stilbenpraeparate. L. 1939 je bil na štud. potovanju po Nemčiji in proučeval organizacijo kemičnih in biokemičnih laboratorijev pri I. G. Farbenindustrie A. G. (Köln, Leverkusen, Eberfeld, Frankfurt, Höchst, Wolfen); tu se je zanimal zlasti za biokemijo in vprašanje raka glede na kemoterapevtične možnosti. O božiču 1942 je bil odpeljan v Belgijsko vojašnico, kjer je bil dalj časa na listi talcev, a je bil kasneje izpuščen; 23. nov. 1943 je bil ponovno aretiran in zaprt v Šentpetrski vojašnici, nato odpeljan v koncentracijsko taborišče Dachau, od tod 9. apr. 1945 v Lochau; po zlomu Nemčije se je odpravil proti švicarski meji in nato proti Italiji. Na meji ameriške cone so ga prijeli Francozi in ga odposlali v taborišče v Tisis, kjer je nevarno obolel. Šele konec avg. 1945 se mu je posrečilo priti v domovino. Od takrat je delal kot pomočnik direktorja na Drž. tehniški srednji šoli, od 1. maja 1946 pa kot načelnik odd. za strok. šolstvo pri Min. za industrijo in rudarstvo LRS v Lj. — Z literarnimi prispevki, zlasti pesmimi, je sodeloval pri Lepi Vidi, Treh labodih, SM, Mladini, Svobodni mladini, DS, LZ, Tanku, Zapiskih delavsko kmetske matice, Zborniku delavsko kmetske matice, Almanahu jugosl. socialne lirike (zaradi tega je bil zaprt v Veliki Kikindi in obtožen po zakonu o zaščiti države), Književnosti, MP. Prevedel je: John Knittel: Tereza Etienne (1936), Via mala (1938), sodeloval pri prevodu Fried. Engels, Anti-Dühring (1933) in Jeans, Tajne vsemirja (1938). Njegovo pesniško delo je šlo vzporedno z ekspresionistično smerjo. Pesniška zbirka, roman Nevernik Tomaž in novela Vlačuga Beba, vse v rokopisu, je bilo uničeno med okupacijo. Napisal je skripta iz elektrokemije. — Prim.: Spominska knjiga (drž. tehn. sred. šole) 1888–1938, 141, slika na skupni sliki učit. zbora 1937/38 pri str. 139; SPor 1950, št. 79. Kr.