Premru, Jožef (1809–1877)

Premru Jožef, šolnik, r. 1809 v Vrhpolju pri Vipavi, u. 20. avg. 1877 v Gradcu. Bil je profesor na gimn. v Celju in Gorici, 1851–60 ravnatelj velike gimn. v Zagrebu, 1860–74 gimn. rav. v Celju in kot upokojenec živel v Gradcu. Ob odhodu iz Gorice so se njegovi učenci od njega poslovili v N 1851, 189 z natisnjeno pesmijo, v kateri ga imenujejo zvestega sina Slave, svojega preljubeznivega očeta in vedno prijaznega svetovalca. Za njegovega ravnateljevanja v Celju so mogli slov. gimnazijci ustanoviti svoje društvo Besedo (1873). O očitku, da je bil P. v Zgbu hud nemškutar (n. pr. R. Horvat, Povjest Hrvatske 559; A. Cuvaj, Gradja za pov. školstva II, 562; IV², 235, 401) prim. E. Lilek, Slov. v tujini službujoči šolniki II, 44–52. Kot prof. v Gorici je P. izdal: Nuova raccolta di dialoghi italiani, tedeschi e sloveni — Neue Sammilung … Nova nabéra laških, nemških in slovenskih pogovorov. Gorica 1850 (kasnejše izdaje: 1862²; 1882³, predelal in pomnožil G. Rejec; 1900⁵). — Prim. Sja 1849, 46; Marn XXV, 39/40; Glaser III, 23, 119 (z napačnim podatkom, da so se celjski dijaki poslovili od njega s pesmijo, in neizpričano trditvijo, da kot »ravnatelj celjski gimnaziji ni bil več tistih nazorov glede narodnosti slovenske, katero je gojil v mladosti«), 276; V. Steska, S 1927, št. 209; A. Bolhar, Anton Bezenšek (Celje 1934) 89; E. Lilek, Slov. v tujini službujoči šolniki II, 19, 44–54; IV. 33 (prav: 9). Lkn.

PREMRU Jožef, šolnik in jezikoslovec, r. 19. apr. 1809 v Vrhpolju pri Vipavi, u. 20. avg. 1877 v Gradcu. Oče Janez, kmet, mati Ana. O študiju ni znano. Bil je prof. v Celju in Gor., 1851–60 ravn. velike gimn. v Zgbu, 1860–74 ravn. gimn. v Celju, kot upok. je živel v Gradcu. Ob odhodu iz Gor. so se njegovi učenci poslovili od njega s pesmijo, natisnjeno v N 1851, 189, v kateri ga imenujejo zvestega sina Slave, svojega preljubeznivega očeta in vedno prijaznega svetovalca. Za njegovega ravn. v Celju so mogli slov. gimnazijci ustanoviti svoje društvo Besedo (1873). V Zgbu se je spremenil po Trdinovih besedah »v zakrknjenega nem. birokrata, vajenega nem. uradovanju in pogovoru«, vendar se mu ne more očitati »nemškutarskega fanatizma«. O hrv. je bil prepričan, »da se še ni dovolj razvila, da bi se mogla rabiti s pridom v gimnazijah... kako silno so se povzdignile na Hrv. sred. šole, odkar je zavladal v njih nem. jezik« (Bahovi huzarji in iliri, ZbD III, 393). O hudem nemškutarstvu govorita hrv. zgod. R. Horvat (Povjest Hrvatske, 559) in A. Čuvaj (Gradja za povj. školstva II, 562; IV², 235, 401), drugačnega mnenja je E. Lilek v knjigi Slov. v tujini službujoči šolniki (II, 44–52). Da je bil v Gor. zaveden Slov., kaže tudi to, da je napisal tretji priročnik slov. jezika za It. in Nem. (prva dva sta napisala It. Alasia da Sommaripa, Vocabolario italiano e schiavo, Udine 1607; Vincenzo Franul de Weissenthurn, Saggio grammaticale italiano-cragnolino, Tr. 1811). Naslov P-eve knjige je: Nuova raccolta di dialoghi italiani, tedeshi e sloveni - Neue Sammlung... - Nova nabéra laških, nemških in slov. pogovorov (Gor. 1850, 255 str.). V uvodu pravi, da je postala slov. dandanes zelo potrebna in da bi olajšal It. in Nem. njen študij, je sestavil po najboljših vzorih zbirko teh razgovorov v treh jezikih. Prave slovnice je le tri strani, kjer govori o črkah in njihovem izgovoru, nato našteva na 117 str. dosti besed, predvsem glagolov in dela z njimi kratke stavke v pripovedni, nikalni, vprašalni in velelni obliki; v drugem delu je 48 krajših pogovorov; vsa knjiga je natisnjena v treh kolonah. Doživela je velik uspeh, ker so jo sedemkrat natisnili (1850, 1865, 1882, 1892, 1900, 1905, 1910). Tretji natis je izboljšal in razširil duhovnik Ivan Rejec (Šebrelje pri Cerknem 1838 - Doberdob 1880, gl. čl.) in spremenil naslov v Laški, Nemški in Slovenski pogovori. Naslednji natisi se drže Rejčevih izboljšav, peti izdaji pa je založnik dodal »kratko slovnico slov. jezika«. - P. je bil ud. Zgod. društva za Štajersko, Koroško in Kranjsko ter Kmetijske družbe v Gor.

Prim.: SBL II, 493–94 in tam navedena liter.; J. Trdina, Bachovi huzarji in iliri, ZbD III, Lj.1951, 393, 428, 463, 607; M. Jevnikar, Le grammatiche della lingua slovena per gli italiani attraverso i secoli, Il Mondo slavo, III, Padova 1971, 95–114, in v A. Kacin, Grammatica della linguaslovena. Lj.-Trst 1972, Prefazione, 5–14; žup. arhiv Vrhpolje.

Jem.