Premrou, Rihard Svetoslav (1879–1935)

Premrou Rihard Svetoslav, zadružni strokovnjak in pisatelj, r. 3. sept. 1879 v Trstu, u. 20. febr. 1935 v Tržiču na Gorenjskem, pokopan pri Sv. Križu v Lj. Po dovršenih 5 razredih gimn. je študiral na trg. akademiji v Trstu in dovršil prav tam tudi enoletni tečaj za drž. računovodstvo. L. 1898 je dobil službo knjigovodje pri miz. podjetju Iv. Doljaka v Solkanu, nato l. 1900 slično mesto pri Gosp. zvezi v Lj., a je bil že proti koncu tega leta imenovan za knjigovodjo pri Kmet. društvu v Št. Petru pri Gorici. L. 1901 je postal zadružni revizor pri Centralni posojilnici v Gor., 1905 uradni vodja in revizor pri Gor. zvezi gosp. zadrug in društev v Gor., 1907 tajnik in revizor Zadr. zveze v Lj., a se je že l. 1908 vrnil v Gor., kjer je nastopil ponovno pri Gor. zvezi mesto ravnatelja in revizorja in služboval v tej lastnosti zdržema do l. 1920, ko je moral vsled nastalih povojnih razmer za vedno zapustiti Gor. Nato je bil uslužben do 1926 kot prokurist centrale Jadranske banke v Lj., 1928 pa je prevzel službo ravnatelja družbe Peko v Tržiču. Kmalu po svojem prihodu v Gor. je spisal in sam založil Navod za poslovanje slov. raiffeisenskih posojilnic (1902). Knjiga je bila izvrsten vodnik podeželskim posojilnicam; z njo je obrnil nase pozornost slov. javnosti na Goriškem. Pripomogla mu je, da je bil l. 1905 imenovan za sodnega zadružnega revizorja za okrožno sodišče v Gor. in za trgovsko in pomorsko sodišče v Trstu. Dve leti nato je kot revizor Zadr. zveze v Lj. vršil enake posle za sodni okrožji Lj. in Novo mesto; pri okrajni in okrožni sodniji v Gor. je ponovno izvrševal sodno-izvedenske posle v civilnopravdnih in kazenskih zadevah. L. 1906 je bil delegiran v širši odbor za mednar. zadr. kongres na Dunaju, o katerem je napisal daljše poročilo deloma v tedniku Gorica, celotno pa v knjižici Vtisi s prvega zadružnega shoda na Dunaju l. 1906 z ozirom na slov. zadružništvo (Gor., 1907). L. 1908 se je udeležil kot delegat poljedel. ministrstva mednar. zadr. kongresa v Piacenzi; v l. 1909–20 je bil zastopnik goriškega dež. odbora v kuratoriju zavoda za pospeševanje obrti v Gorici; l. 1910 je bil z ministrskim razpisom imenovan za predavatelja iz zadružništva na zadr.-kmet. tečajih za ljudskošolsko učiteljstvo, ki so se vršili zaporedoma nekaj let pred 1. sv. vojno v prostorih nekdanje slov. dež. kmet. šole v Gorici. Poleg tega je poučeval še trg. predmete v Šolskem domu in v Trg. društvu, predaval o zadružništvu v gor. bogosl. semenišču ter vzgojil v nekaj letih kader veščih delavcev na polju lepo se razvijajočega gor. zadružništva. Na prošnjo škofa dr. Mahniča je pred 1. svet. vojno organiziral zadružništvo tudi po Kvarnerskih otokih. L. 1915 ob izbruhu vojne z Italijo je pribežal v Lj. in bil odbornik Posredovalnice za gor. begunce. L. 1918 ga je namestništvo v Trstu imenovalo za člana dež. gospodarskega sveta za obnovo gor. dežele; ob prevratu 1918 je prišel kot blagajnik v gor. Nar. svet. V Lj. se je po 1920 udejstvoval pri Zvezni tiskarni in knjigarni, kjer je osnoval Splošno knjižnico. V l. 1923–7 je bil predsednik društva lastnikov tiskarn za Slovenijo, član gremija tiskarnarjev, ud raznih tarifnih odsekov skupne tiskarske organizacije, med drugim ud tarifnega razsodišča. V l. 1926 ga je predsedstvo dež. sodišča v Lj. imenovalo za sodnega izvedenca za splošno, trg., industr. in zadr. knjigovodstvo pri lj. dež. sodišču. L. 1927/8 je vodil pod imenom Revorga lastno izvedeniško pisarno, ki je med dr. izvršila mirno likvidacijo Slovenske banke v Lj. — Poleg že imenovanih del je priobčil P. v DS 1906 Dvojno knjigovodstvo in njegove oblike. Mnogo njegovih strokovnih člankov je izšlo v NGp, zlasti v dobi od maja 1907 do marca 1908, ko mu je bil urednik. Sodeloval je pri Bančnem vestniku; dr. Gregorčičevi Gorici, Mahničevem Pučkem prijatelju in gor. Primorskem gospodarju. Gor. zvezi je zapustil v rokopisu nad 300 strani dolg spis o razvoju slov. zadružništva, za Gabrščkove Gor. Slovence je napisal obširno študijo o zadružništvu in denarstvu na Primorskem, ki je v rokopisu. — Prim.: Čas 1908, 148; Sn 1908, 191; Gabršček II, 71, 374, 509, 527, 560, 593; NGp 1935, 45; J 1935, št. 43; S 1935, št. 43. Plr.

PREMROU Rihard Svetoslav, zadružni strokovnjak in pisatelj, r. 3. sept. 1879 v Trstu, u. 20. febr. 1935 v Tržiču na Gorenjskem, pokopan pri Sv. Križu v Lj. Oče Peter iz Razdrtega (r. 1840), po zgraditvi železnice se je preselil v Trst, kjer je bil fijakar, u. v Gor. 1913; mati Katarina Konjedic iz Deskel (r. 1850), gospodinja, u. v Lj. 1924. V Trstu je dovršil osn. š., pet razr. gimn., trg. akademijo in enoletni tečaj za drž. računovodstvo. 1898 je dobil službo knjigovodje pri mizar. podj. Iv. Doljak v Solkanu, 1900 podobno mesto pri Gosp. zvezi v Lj., vendar je že proti koncu leta odšel za knjigovodja h Kmet. društvu v Šempeter pri Gor. 1901 je postal zadružni revizor pri Centralni posoj. v Gor., ki je začela delovati 31. maja 1900. Ustanovili so jo pristaši dr. A. Gregorčiča in dr. Jos. Pavlice proti liberalni Goriški ljudski posojilnici in Trgovsko-obrtni zadrugi. 1905 je P. postal uradni vodja in revizor Goriške zveze gospodarskih zadrug in društev v Gor., ki so jo ustanovili isti ljudje kot Centralno posoj. 28. dec. 1903. Leta 1907 je odšel v Lj. za tajn. in revizorja Zadružne zveze, vendar se je že 1908 vrnil h Goriški zvezi, kjer je bil ravn. in revizor do 1920, ko je moral zaradi polit. razmer zapustiti Gor. Nato je bil prokurist centrale Jadranske banke v Lj. do 1926, a 1928 je prevzel službo ravn. tovarne čevljev Peko v Tržiču na Gorenj., kjer je ostal do smrti. - P. je veliko strok. pisal in javno deloval. Kmalu po prihodu v Gor. je izdal knjigo Navod za poslovanje slov. raiffeizenskih posojilnic (Gor. 1902, samozal.), ki je bila v veliko pomoč podeželskim posojilnicam na Gor., kjer je do 1914 delovalo 86 slov. posojil. zadrug. Knjiga je prinesla P. velik ugled med Slov. in v uradnih krogih. Pomagala mu je, da je bil 1905 imenovan za sodnega zadruž. revizorja za okrož. sodišče v Gor. in za trgov. in pomor. sodišče v Trstu. Ko je bil 1907 revizor Zadružne zveze v Lj., je opravljal enake posle za sodni okrožji Lj. in Novo mesto. Pri okraj. in okrož. sodniji v Gor. je ponovno opravljal sodno-izvedenske posle v civilnopravnih in kazenskih zadevah. 1906 je bil delegiran v širši odb. za mednar. zadr. kongres na Dunaju, o katerem je napisal daljše poročilo z zgod. slov. zadružništva deloma v tedniku Gorica, celotno pa v knjižici Vtisi s prvega zadružnega shoda na Dunaju leta 1906 z ozirom na slov. zadružništvo (Gor. 1907). 1908 se je udeležil kot delegat Poljedel. ministrstva mednar. zadr. kongresa v Piacenzi; v letih 1909–20 je bil zastopnik gor. dežel. odbora v kuratoriju zavoda za pospeševanje obrti v Gor.; 1910 je bil z ministr. razpisom imenovan za predavatelja iz zadružništva na zadr.-kmet. tečajih za osnovnošol. učiteljstvo, ki so zaporedoma potekali nekaj let pred prvo svet. vojno v prostorih nekdanje slov. dežel. kmet. šole v Gor. Poleg tega je poučeval trg. predmete v šolskem domu in v Trg. društvu, predaval o zadruž. v gor. bogoslovnem semenišču in v nekaj letih vzgojil vrsto veščih delavcev na polju lepo se razvijajočega gor. zadružništva. Na prošnjo škofa A. Mahniča je pred prvo svet. vojno organiziral zadruž. tudi po Kvarnerskih otokih. 1915 se je ob izbruhu vojne z It. umaknil v Lj. in bil odb. Posredovalnice za gor. begunce. 1917 ga je namestništvo v Trstu imenovalo za člana dežel. gosp. sveta za obnovo gor. dežele; člani sveta so bili še dr. Al. Franko, I. Berbuč, dr. Ign. Kobal, dr. J. Krek in dr. K. Triller. P. je izdelal razpravo za dunajski parlament in v njej strok. obdelal vso gosp. in polit. zgod. Prim., Trsta in Istre (kopijo je izročil sin dr. Branko GorMuz). Ob prevratu je prišel kot blag. v gor. Nar. svet, v katerem so bili še dr. K. Podgornik, I. Berbuč, dr. Peter Medvešček, dr. Dinko Puc idr. V Lj. je deloval po letu 1920 v Zvezni tiskarni in knjigarni, kjer je osnoval Splošno knjižnico. Med 1923–27 je bil preds. društva lastnikov tiskarn za Sjo, član gremija tiskarnarjev, ud raznih tarifnih odsekov skupne tiskarske organizacije, med drugim ud tarifnega razsodišča. 1926 ga je predsedstvo dežel. sodišča imenovalo za sodnega izvedenca za splošno, trg., industr. in zadruž. knjigovodstvo pri lj. dežel. sodišču. 1927–28 je vodil pod imenom Revorga lastno izvedeniško pisarno, ki je med drugim opravila mirno likvidacijo Slovenske banke. - Poleg že omenjenih knjig je B. priobčil v DS 1906 Dvojno knjigovodstvo in njegove oblike. Mnogo njegovih strok. člankov je izšlo v Narodnem gospodarju (NGp), glasilu Zadružne zveze v Lj., zlasti v dobi od maja 1907 do mar. 1908, ko ga je urejal. Sodeloval je pri Bančnem vestniku, dr. Gregorčičevi Soči, Mahničevem Pučkem prijatelju in gor. Primorskem gospodarju. Za Gabrščkove Goriške Slovence je napisal obširno študijo o zadružništvu in denarstvu na Prim., a je ostala v rkp. Kot človek je bil srčno dober, resen in silno delaven. Njegova največja zasluga je, da se je zadružništvo tako razcvetelo na Goriškem. Z vso strok. pripravljenostjo se je lotil obnove porušene Goriške, a so mu polit. razmere preprečile uresničitev načrtov. Imel je ogromno knjižnico (preko 3000 knjig), med drugim vse, kar je zgod. in zemlj. Primorske izšlo po Paolu Diaconu v ital., nem., slov. in lat. Ko se je preselil v Tržič in ni dobil za knjižnico posebnega prostora, jo je pustil v zabojih na podstrešju tovarne čokolade v Lescah. Tam so se knjige porazgubile, ker so jih odnašali vsi. - Sin dr. Branko, pravnik (gl. čl.).

Prim.: SBL II, 493 in tam navedena lit.; Mar. Waltritsch, Slov. bančništvo in posojilništvo na Goriškem, Gor. 1982, pass.; podatki sina dr. Branka 4. apr. 1984 (arh. PSBL).

Jem.