Premrou, Josip (1863–1937)

Premrou Josip, veletrgovec in industrijalec, bratranec Miroslava P. a (o njem gl. članek), r. 9. marca 1863 v Martinjaku pri Cerknici, u. 19. apr. 1937 v Gradcu in tam pokopan, je po dovršeni trgov. šoli v Mariboru odšel na Reko, kjer se je v raznih podjetjih praktično izvežbal v trgovini z lesom, dokler ni 1890 z Josipom Ružičko ustanovil lesno trgovino Premrou & Ružička, čez nekaj let pa lastno tvrdko: J. Premrou, trgovina in izvoz lesa, protokolirano na Reki in Sušaku. L. 1896 se je lotil tudi lesne industrije, kupil od tvrdke Srečko Neuberger in sin parno žago v Jasenku, kjer je začel izkoriščati gozdove Gorskega kotara, in zgradil še isto leto veliko parno žago v Cigleniku v Slavoniji, ki je predelovala hrastove hlode iz gozdov barona Turkovića. S časom je razširil izvoz našega lesa razen v Italijo še v Anglijo, Holandsko, Nemčijo, Južno Ameriko, največ pa v Španijo, Južno Francosko in Severno Afriko. Sporedno z delom v svoji tvrdki je osnoval na Reki vrsto gospodarskih in socialnih ustanov, tako zavod Fondiario in Riječko Pučko banko, katere predsednik je bil do 1922. Bil je tudi med ustanovitelji Reške borze in dolga leta njen predsednik, upravni svetnik in glavni delničar mnogih drugih trgovskih in gospodarskih podjetij, tako n. pr. posojilnega društva Consorzio di anticipazioni e prestiti, Dioničke tiskare na Reki itd. Veliki ugled, ki ga je užival v gospodarskih krogih na Reki brez razlike narodnosti, se kaže tudi v tem, da je bil izvoljen za predsednika, kasneje za podpredsednika reške Trgovske in industrijske zbornice in imenovan za cenzorja a.-o. banke na Reki. Svojo gospodarsko delavnost je prenesel tudi na sosedni Sušak, kjer je ustanovil delniško družbo za električno razsvetljavo Sušaka, »Elektro«, ki je pod njegovim vodstvom izvrstna prospevala, dokler ni 1935 prešla v roke Sušačke občine. Na njegovo pobudo sta se na Sušaku osnovala Privredno viječe za Hrvatsko Primorje, 1923 pa Savez industrijaca i trgovaca šumskim proizvodima, ki mu je bil dolga leta predsednik. P. je bil preko 40 let svetnik Trg.-industr. komore v Senju, 1931 je postal častni podkonzul nemške države na Sušaku. — Dasi se ni vmešaval v politiko, je podpiral vsa slovanska društva in njih humanitarna stremljenja. Kot predsednik Fonda za narodno prosvjećivanje na Sušaku je malo pred smrtjo (1936) sezidal v Skradu dom za siromašno in zaostalo deco Sušaka in okolice. Ob svoji smrti je zapustil čez 20 milijonov din premoženja. Umrl je brez oporoke. — Rodbina je določila le 250.000 din za dobrodelne namene, med drugim tudi 10.000 din za ljudsko šolo v Martinjaku, P.-ovi rojstni vasi. — Prim.: J 1931, št. 92 in 93; Jugosl. Lloyd 1931, št. 91; Obzor 1931, št. 91; Primorske Novine (Sušak) 1931, 539; S 1931, št. 92; TT 1937, 118–9. Ara.