Pregelj, Alojzij (1876–1940)

Pregelj Alojzij, prometni uradnik in organizator, r. 22. febr. 1876 kot sin žel. čuvaja v Kresniških Poljanah pri Litiji, u. 7. febr. 1940 v Litiji. Po dovršeni gimn. (matura 1897) v Lj. je stopil v službo pri Južni žel., bil za pripravnika v Pliberku in Paternionu na Kor., potem za asistenta v Divači, Postojni in Lj., kjer je 1904 napredoval za pristava. Sept. 1906 je prišel za postajnega načelnika na Opčino, od koder je bil jan. 1908 poklican k obratnemu nadzorništvu J. žel. v Trst za prometnega kontrolorja. Sredi okt. 1918 je stopil v zvezo z Narodnim svetom v Lj. in na tihem organiziral slov. železničarje. Ob prevratu je ostal v Lj. in odločilno sodeloval pri osamosvojitvi lj. ekspoziture obratnega nadzorništva J. žel. v Trstu, katera je dne 2. nov. 1918 prevzela v upravo vse proge J. žel. na slov. ozemlju. Poverjen z vodstvom te ekspoziture, je v zvezi s prom. nadzornikom Karlom Sajovicem in postajnim načelnikom lj. glavnega kolodvora Avgustom Ludvikom vzorno izvedel prevoz a.-o. armade, vračajoče se po zlomu monarhije s soške fronte, ter rešil s tem Lj. im. Kranjsko plenitve in še hujšega gorja. Rešil pa je konec nov. 1918 tudi Maribor, ko so hoteli tam. nemški železničarji s stavko pretrgati žel. zvezo z Lj. in s tem oslabiti odpor generala Maistra zoper pričakovani nemški napad. Na P.-ev nalog je četa oboroženih slov. železničarjev iz Lj. v noči 29./30. nov. 1918 iznenada zasedla vse žel. objekte J. žel. v Mariboru in v naslednjih dneh prevzela službo tudi po ostalih žel. postajah. Žel. dovoz iz Lj. je bil s tem postavljen in Maribor zavarovan. — Po prenehanju obratnega nadzorništva J. žel. v Trstu (3. dec. 1918) je lj. ekspozitura, ki je bila stvarno že mesec dni samostojna, spremenila tudi naslov v »obratno nadzorništvo J. žel. v Lj«. Iz tega urada je po P.-evem prizadevanju 1. avg. 1919 nastalo obratno ravnateljstvo J. žel. v Lj., v katerem je dal P. kot načelnik prometnega oddelka 1919–20 izgraditi na progi Zidani most—Zagreb—Sisek žel. izogibališča na Bregu, v Blanci, Dobovi, Savskem Marofu in Gredi. S tem je promet na tej progi z majhnimi sredstvi znatno zboljšal in pospešil. — Za svoje zasluge je bil P. 1. jan. 1919 imenovan za nadzornika, 1. jul. 1919 za višjega nadzornika, 1922 pa za centralnega nadzornika. — Po podržavljenju J. žel. je bil P. sept. 1924 poklican za šefa prometnega oddelka v ministrstvo za promet, a se že febr. 1925 vrnil k ravnateljstvu drž. železnic v Lj., kjer je služboval odslej v prometnem oddelku. Zaradi naglušnosti je 13. apr. 1928 stopil v pokoj, ki ga je preživljal v Lj. kot strokovni svetovalec pri sindikatu bivših lokalnih železnic v Sloveniji. Zadnja leta se je umaknil z rodbino v Litijo, kjer je tudi umrl. — Prim.: Uradni podatki ravnateljstva drž. železnic v Lj.; A. Pregelj, Naše železnice v zborniku Slovenci v desetletju 1918–1928, str. 597–613; J 1940, št. 31, 33. Ara.