Prašnikar, Jakob (1784–1841)

Prašnikar (Praschniker) Jakob, učitelj in dobrotnik Slomškov, r. 21. jul. 1784 v Kolovratu pri Zagorju ob Savi, u. 13. okt. 1841 na Spodnji Polskavi. (Kosar, Orožen in Medved pišejo napačno Pražnikar; Orožen in za njim Medved in Kovačič imajo napačen rojstni dan 21. jun.). Humaniora je študiral 1799–1804 v Lj. ter v gornjem razr. gramatike in v retoriki (Vodnikov učenec) užival Glavatičevo ustanovo. Filozofijo je študiral 1804–6 v Lj., bogoslovje 1806–10 v Gradcu, kjer je bil 1810 ud Primičeve Societas slovenica, ki je prevajala nedeljske in prazniške evangelije; ord. 1810. Bil je 1810 do 1811 kaplan v Poljčanah, 1811–5 kaplan in 1815–8 provizor na Ponikvi, 1818–9 provizor v Št. Vidu pri Planini, 1819–33 župnik v Olimju pri Podčetrtku, nato do smrti župnik na Spodnji Polskavi. Vsaj delno si je osvojil prerod. miselnost. Na Ponikvi je v kaplaniji, ki je bila v stolpu starega tabora iz turških časov, zbiral dečke, zaradi tesnobe le po 15, in jih učil brati in pisati. Kasneje se je ta šola preselila v cerkovnikovo hišo in naposled v župnišče. Med prvimi učenci je bil Anton Slomšek. P. je spoznal dečkovo nadarjenost, pregovoril očeta, da ga je dal v celjske šole, in ga sam podpiral, zlasti ko mu je 1816 umrla mati. Slomšek, ki je 1821 izgubil tudi očeta, je 19. sept. 1824 pel novo mašo v Olimju pri svojem dobrotniku. P. je imel slavnostno pridigo. V bogoslovskih letih mu je Slomšek posvetil pesem »Zgodnja danica« in je v pesmi »Ulimja« (morda že 1819) o njem dejal: »En pastir… kterega jaz črez vse štimam… kterega raj ko zlato 'mam« (obe v rkp. zbirki v Štud. knjižnici v Mariboru). Ob blagoslovitvi spomenika na P.-jevem grobu na Sp. Polskavi 25. jul. 1842 je Slomšek v nagovoru imenoval P-ja svojega očeta, učitelja in prijatelja (Drobtin. XX [1869] 116–20). P. je bil čislan pridigar. Za Slomškov Mnemosynon slavicum je prispeval 4 nagovore o zakramentu sv. zakona (str. 35–56). — Prim.: Periohe lj. gimn. 1800–4; F. Kosar, A. M. Slomšek (Marburg 1863) 5–9, 12; Orožen VI, 243 (napačno krstno ime Johann), 530; A. Medved, Knezošk. lav. A. M. Slomšek (MD 1900) 12–7, 22–4, 30; isti, VBV 1907, 190; F. Kovačič, Zgod. lavant. škofije (Maribor 1928) 363–5; isti, A. M. Slomšek (MD 1934/35) 23–5, 27, 29, 32, 41–3, 149; Kidrič, Zgodovina 626, 686; isti, Korespondenca J. N. Primica 30. Lkn.