Poznik, Radivoj (1850–1891)

Poznik Radivoj (Franc), zbiralec nar. blaga, r. 25. febr. 1850 v Kropi, u. 19. dec. 1891 v Dun. Novem mestu. Oče France je bil premožen posestnik, sestra Neža, por. Vovk, mati pesnice Vide Jerajeve; študiral je 1861–8 lj. višjo realko, kjer je bil med prvimi odličnjaki, nato tehniko v Gradcu; 1873 je začel službo kot praktikant pri stavbnem uradu dež. vlade v Lj., nato je bil pri okr. glavarstvu v Krškem, kjer se je oženil v Pfeiferjevi družini; za Widmannovega dež. predsedstva je moral zaradi nar. prepričanja na tuje; služboval je kot drž. gradbeni inženir na Dunaju, v Kremsu, Dun. Novem mestu. P. je bil že v dij. letih odločno slov. in slovanskega mišljenja, kar mu je ob koncu realčnih študij pripravilo slabo oceno iz vedenja, povsod drugod pa ima same odlične in izvrstne rede. L. 1869 je med sklicatelji II. slov. dij. shoda v Lj.; v Gradcu osnuje za jugoslovanske tehnike lit. in zab. društvo Vendija; na Dunaju je član Slov. lit. društva, kjer večkrat predava (prim. SN 1880, št. 134; 1881, št. 55). L. 1879 osnuje Slavjanski almanah, leposl. in znanstven letopis v originalnem besedilu desetih slovan. narodov, vendar se mu ni posrečilo, da bi bil pritegnil najboljše sodelavce; II. letnik (1880) je imel že pretežno polit. prispevke in bil zaradi članka »Polit. social. dumki v novih pisnjah ukrajinskago (maloruskago) naroda« zaplenjen, preden je izšel; izdajatelj je prišel v sodno in disciplinsko preiskavo, ki se je vlekla nekaj mesecev in se šele s posredovanjem drž. posl. Vilj. Pfeiferja, njegovega svaka, zadovoljivo končala, pač pa je bil kazensko premeščen v Krems. — P. je že v dij. letih začel zbirati nar. blago, zlasti nar. pesmi, ki jih je mislil izdati; njegovo zbirko je pozneje porabil K. Štrekelj. Izmed pripovedk je objavil: Trije bratje, Lepa grofična (Z 1880, 266, 333), Mrtvaški snubec (LZ 1882, 609). — Kot človek je bil P. trezen in skromen — vegetarijanec — požrtvovalen podpornik nar. prizadevanj, sam razpisoval lit. nagrade, zlasti pa je bil dobrotnik slov. visokošolcev. Posebno prijateljstvo ga je vezalo s Stritarjem, kateremu je napravil načrte za hišo na Dunaju (prim. tudi Stritarjevo pesem Rad. Pozniku, Zbr. sp. VII, 22). — Prim.: Z 1879, 112, 224; 1860, 240; SN 1880, št. 115, 296, 298; 1891, št. 294; S 1891, št. 296; SS 1891, 389; LZ 1892, 60; SN 1893, št. 143; Štrekelj, Slov. nar. pes. I, str. XV; Vošnjak, Spomini I, 161; M. Boršnik, Izbr. delo Vide Jerajeve, 8, 10; Prijatelj, Kult. in polit. zgod. Slovencev V, 186, 210. Kr.