Potrč, Ivan (1913–1993)

Potrč Ivan, književnik, r. 1. jan. 1913 v Štukih (obč. Krčevina) pri Ptuju iz gruntarske in mlinarske rodovine. Obiskoval je 5 razr. osn. šole in 8 razr. real. gim. v Ptuju (1926–34); nekaj mesecev pred maturo je bil izključen, nato zaprt v Lj., višji teč. izpit mu je bil priznan 1946. Od 1938 je bil novinar v Mariboru (Večernik), 1940/1 je služil vojaški rok; v vojni 1941 je iz obkolitve v Macedoniji pobegnil, delal nato kot ilegalec v Rušah, Mrb-u in Ptuju, bil odpeljan v koncentr. taborišče Mauthausen; izpuščen spomladi 1942 je nato delal v legali in ilegali na Štajerskem, v Avstriji in na Gorenjskem; v NOV urednik LdP, 1945 sourednik Borbe v Bgdu, 1946 urednik LdP v Lj., od 1947 urednik Mladinske knjige. — S pisateljevanjem je začel v 7. gimn. razr.; prva novela so »Kopači« (LZ 1933); zatem je več novel in odlomkov iz večjih del v LZ, Obzorjih (pesmi pod imenom Juraj Tjoš), Književnosti, ŽiS, ŽS. Izbor novel so Kočarji (Lj. 1946). Noveli Prekleta zemlja (LZ 1936) in Sveti zakon (LZ 1937) sta prvi poglavji večjega kmečkega romana; povest Sin je izšla pri VD 1937. Iz narodnoosvobodilnega boja sta noveli V kurirski karavli (Koledar OF 1946) in Podoba Slavke Klavora (Slov. Zbornik 1945); po vojni povest Svet na Kajžarju (Lj. 1947). — Mladinske povesti: pred vojno 1941 v Razorih, Rodit. listu, po vojni v Cicibanu, Tov. in v knjigi »Na juriš, naprej, partizani!« (Lj. 1947). L. 1937 je napisal dramo Kreflova domačija. Drama je obsodba družbenega reda, ki sloni na gruntarskem nasilju in nemorali ter kaže neresničnost vaške idiličnosti. V nji se že čuti prihod mladega rodu. Drama se je razrasla v trilogijo Kreflovi: I. del Kreflova kmetija (Lj. 1946), II. del Lacko in Krefli prikazuje družino in vas v času nemške zasedbe in narodnoosvobodilnih bojev, omahljivost, zvestobo in izdajstvo na vasi, III. del Mladi Krefl bo obravnaval družbena vprašanja na vasi v sedanjem času. — Med vojno 1944 je na Gorenjskem pod imenom Janez Šolar napisal enodejanko Izdajalec (izšla šapirografirana na Primorskem, 1945 v hrv. Slobodna Dalmacija, Split; v knjigi Lj. 1946). Smer P.-ovega dela je socialistična in realistična; pisati je začel kot gruntarski sin, z uporom proti krivicam, ki jih je videl v kmečki družbi. Snov zajema neposredno iz dejanskih razmer na Pohorju, v Slov. goricah in okolici Ptuja, njegov jezik je domač, preprost, v drami celo krajevno pobarvan. — Prim.: KmG 1946, št. 28; C. Vipotnik, LdP 1946, št. 235; Br. Rudolf, GLLjD 1948 in 1949, št. 9; D. Moravec, SPor 1949, št. 66; D. Šega, LdP 1949, št. 91. Kr.