Potočnik, Matko (1872–1967)

Potočnik Matko, šolnik in zgodovinar, r. 8. sept. 1872 na Koroški Beli. Do 10. leta je obiskoval domačo enorazr. in vstopil o Vseh svetih 1882 v 4-razrednico v Kranju, kjer je končal tudi nižjo gimn.; 5. gimn. razr. je študiral v Lj., ostale v Beljaku in tu mat. 4. jul. 1895. Na Dunaju se je prvo leto posvetil pravu, nadaljnja 3 l. filozofiji. 1899/900 je bil suplent v Novem mestu, 1900/1 na Dunaju za domačega učitelja in napravil 1901 izpite (zemljepis in zgod. kot glavna, slovenščina stranski predmet za sred. šole s slov. in nem. učnim jezikom). Prom. je 1902 z disertacijo Bemerkungen zum Leben und Tätigkeit des Themistokles, ko je bil suplent na I. drž. gimn. v Lj. V l. 1902–12 je deloval kot profesor na drž. moš. učiteljišču v Mariboru. Zaradi nesoglasij v profesorskem zboru je zamenjal mesto z M. Pircem na realki v Idriji, kjer je služboval do mobilizacije v začetku svet. vojne 1914. Prost vojaščine je 1915–9 služboval na gimnaziji v Kranju, 1919–26 pa na I. drž. gimn. v Lj. L. 1926 je postal ravnatelj drž. ženskega in čez 2 tedna drž. moš. učiteljišča v Mariboru. Upokojen 26. jun. 1932, je bil konec leta reaktiviran kot ravnatelj drž. moš. učiteljišča v Gospiću in kot tak končno upokojen 3. maja 1933. Živi v Lescah. P. se je udejstvoval v šoli kot zaveden narodnjak in skrbnik socialno šibkega dijaštva. K njegovemu šolskemu delu spada tudi nadaljevanje Zgodovinske učne snovi za ljudske šole V, VI, Lj. 1906 (P 1906, 179), kjer je obdelal dobo po 1835 ter gospodarski razvoj v XIX. stol. Kot zgodovinar in zemljepisec je P. obravnaval predvsem Koroško. Njegov prvi spis Nova železnica na Slovenskem, Celovec-Podrožčica in Beljak-Podrožčica, je izšel v KDM 1907, 9–10 (psevdonim Belan). Za SM je spisal VI. del Slovenske zemlje, Vojvodino Koroško I, 1909, II, 1910 z antropogeografskega, polit., kulturnega in zgodovinskega vidika ter priredil za 1. zv. narodnostni zemljevid Koroške (Sn 1910, 62; LZ 1910, 497–9; PV 1910, 80–3, 108–10, 129–31). V Slov. spominih in jubilejih, Lj. 1911, 124–33 je prikazal življenje Jos. Apiha. Za zemljevid Slov. ozemlja SM je priredil ozemlje F, G, H, I, Jx1, 2, 3, 4, 5. Po smrti M. Pajka je redigiral tudi njegov del A, B, C, D, Ex1, 2, 3, 4, 5, tako da je P. pripravil za tisk ozemlje od 31° W-32° 30' E in od 46° 30' na N. V plebiscitni dobi je bil referent pri pokr. vladi in nato do 1922 izvedenec pri razmejitveni komisiji med Jugoslavijo in Avstrijo na črti Ovševa-Peč. V tem svojstvu je rešil Koroški Beli, za katere obnovo se je uspešno trudil pri pokr. vladi, planino Svečico (Korenčico). V tem času je deloval tudi žurnalistično s prispevki o Koroškem v J, Riječi, S in SN. — Prim.: J 1933, št. 235 (s sliko); S 1932, št. 193. Baš.