Slovenski biografski leksikon

Poniž Ambrož, šolnik, r. 3. dec. 1845 v Ajdovščini, u. 1. jan. 1917 kot begunec v Leobnu na Štajerskem, kasneje prepeljan in pokopan v Rihemberku. Leta 1864 je prišel za učitelja v Škrbino na Krasu, a se že po nekaj mesecih preselil v Predloko v Istri, kjer je bil do 1872, ko je bil imenovan za nadučitelja v Rihemberku na Vipavskem. Tu je služboval do svoje upokojitve 1906. Mnogo in uspešno se je trudil kot pevovodja z rihemberškim pevskim zborom, ki je svoječasno slovel kot najboljši pevski zbor v Vipavski dolini. Bil je sotrudnik Černičeve goriške »Šole« (1880–5); spisal je zanjo več sestavkov metodične vsebine. Plr.

Plesničar, Pavel: Poniž, Ambrož (1845 | 1843–1917). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi449076/#slovenski-biografski-leksikon (22. november 2024). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 7. zv. Peterlin - Pregelj C. France Kidrič et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1949.

Primorski slovenski biografski leksikon

PONIŽ Ambrož, šolnik in pevovodja, r. 3. dec. 1843 v Ajdovščini, u. 1. jan. 1917 kot begunec v Leobnu na Štaj., pozneje prepeljan in pokopan v Rihemberku (Branik). Brat Benedikt, šolnik (gl. čl.). Po šolanju v Gor. je prišel 1864 za učitelja v Škrbino na Krasu, že po nekaj mes. so ga prestavili v Predloko v Istri, kjer je ostal do 1872, ko je bil imenovan za učit. in pozneje za nadučitelja v Rihemberku na Vipavskem. Tu je služboval do upokojitve 1906. V Rihemberku je bilo prosv. življenje že razgibano, saj so ustanovili 11. okt. 1867 Čitalnico. P. je po prihodu ustanovil pev. zbor in ga vodil do 1906. Dvignil ga je do izredne višine, da je slovel »kot najboljši na Vipavskem«. Z njim je nastopal doma in drugod. Za šolo se je zelo zanimal in je priobčil več sestavkov metodične vsebine v gor. Šoli, glasilu gor. učiteljev, ki je izhajala četrtletno od 1880–85 ter jo je izdajal in urejal učitelj Vinko Černic. Sodeloval je tudi na vseh treh učnih razstavah v Gor. (1875, 1884 in 1894), ki jih je priredil šol. nadz. Anton Klodič, vitez Sabladoski (PSBL II, 67–70). Na prvi je dobil posebno priznanje »za zbirko gospodarstvenih priprav, vsega pohištva in kmet. orodja v mali obliki, pa za zbirki mrčesov in rudnin« (Prva učna razst. v Gor. 1875, Gor. 1876, 23). Na drugi razst. je dobil posebno priznanje »za svojo izpopolnjeno zbirko predmetov za intuitivni pouk« (Seconda mostra didattica in Gorizia 1884, Gor. 1884, 20). Njegova šola je dobila posebno priznanje za pisanje in častno omembo za risanje. Na tretji razst. je bil v razstavni komisiji v IV. odseku za pisanje in spisje poročevalec skupaj z J. Cusulinom. Njegova šola je dobila posebno priznanje za pisanje in spisje in častno omembo za risanje.

Prim.: SBL II, 443; Prva učna razstava v Gorici 1875, Gor. 1876, 23; Seconda mostra didattica in Gorizia 1884, Gor. 1884, 20–22; Tretja učna razstava v Gorici 1894, Gor. 1894, 7, 8, 35, 39; Jelerčič, 69; KL Sje I, 198.

Jem.

Jevnikar, Martin: Poniž, Ambrož (1845 | 1843–1917). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi449076/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (22. november 2024). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 12. snopič Pirejevec - Rebula, 3. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1986.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine