Poljanec, Ljudmila (1874–1948)

Poljanec Ljudmila, pesnica, r. 6. jul. 1874 v Brežicah, u. 26. avg. 1948 na druž. posestvu pri Kápeli (Radenci), sestra Leopolda P.-a. Po zgodnji smrti svojega očeta učitelja je prišla štiriletna h Kápeli, ondi tudi obiskovala osn. šolo, nato pa še dekliško šolo v Radgoni (1887–8). Prvotno namenjena za domače gospodinjstvo, je z 19. letom odšla k šolskim sestram v Maribor in 1894–6 obiskovala tamkajšnje učiteljišče, naslednji dve leti pa drž. učit. v Lj. in 1898 maturirala; sposobnostni izpit je dovršila 1900. Služila je 1898–9 v lj. Marijanišču pod vodstvom dr. Fr. Lampeta, ki je tudi lit. vplival nanjo, od 1899–1920 v Kapeli; ker se je pripravljala za licejski izpit, je 1908–11 poslušala slavistiko in germanistiko na dunajski univerzi in pedagogijo; 1920 je napravila v Mariboru izpit za mešč. šolo in bila isto leto nameščena na dekl. mešč. šoli v Mariboru. — Sodelovala je pri Ski 1897–9 pod imenom Ljudmila, Zagorska, Bogomila, x y, Mirka, Milka P., pri DS 1898–9 kot Posavska in Bogomila in 1900–2 kot Ljudmila, pri LZ 1901–8, Sn-u 1902–5, DP in INK 1906 kot Nataša; pisala je tudi v mladinske liste, n. pr. V in A kot Radomilka, Bogomila, M. P., Emerika Savinska in kot Bogomila v Zk. Daljši ciklus pesmi je priobčila tudi v visokošolskem almanahu Na novih potih (1902). L. 1906 je izdala pri Schwentnerju svoje Poezije, ki so razdeljene v poglavja Pesmi in romance, Intermezzo, Ob Adriji in sonetni cikl Epilog. Dasi so te pesmi močno sklenjene s tedanjo moderno, pa tudi s slov. in slovansko narodno pesmijo, je zveza s tradicijo prav tako močna; zlasti v Intermezzu kaže spajanje ljubezenskih čustev s podobami v naravi oblikovno zvezo z Jenkovimi Obrazi in Obujenkami; gibka ritmika, menjajoča se trenutna doživetja v erotiki in življenjskih slučajnostih ter vtisi in misli ob popotovanjih kažejo mnogo neposredne ženske narave. Izmed poznejših pesmi je posebno izrazit cikl Carigrajske vizije (LZ 1908). V boju proti romantičnemu idealizmu je tudi P. nastopila z oceno P. Pajkove romana Slučaji usode (prim. Ska 1897, št. 23, str. 11, in št. 25, str. 9). Dramatizirala je Krst pri Savici (rokopis), napisala mlad. božično igro s petjem Pot k domu (Samozaložba 1923) in mlad. knjižice Zmeraj radostni veseli, Na domačem dvorišču, Naše domače živali, Knjiga s podobami za mladino (vse Maribor 1926) in Mati, tri lirsko-dramatske slike, ki jih je uglasbil V. Mirk (Maribor 1930). — Prim.: Jos. Tominšek, LZ 1906, 505; E. Lampe, DS 1906, 441; Vl. Levstik, Sn 1906, 253; M. Schaup, Slov. žena 1926, 92; M. Borštnik, Naša žena 1948, 284. Slika ASK 113. Kr.