Poljanec, Leopold (1872–1944)

Poljanec Leopold, prirodopisec in šolnik, r. 23. sept. 1872 v Brežicah, u. 8. avg. 1944 v Mariboru. Ljudsko šolo je obiskoval pri Kapeli, kamor je prišel s svojo sestro Ljudmilo (članek!) po zgodnji smrti svojega očeta učitelja, gimn. v Mariboru in Lj., tu mat. 1892, študiral prirodoslovje na Dunaju, prom. 1901. Po usposobljenostnem izpitu 1897 je služboval 1897 do 1901 na gimn. v Kranju, 1901–18 v Mariboru, bil 1918–24 nadzornik za srednje šole v Lj., nato pa prosvetni referent za mariborsko oblast, 1927 upokojen. Na univerzi je deloval v prirodoslovnem krožku v okviru Slovenije, iz katerega je izšla večina naših prirodopiscev, študiral ruščino 1897, iz nje naredil izpit na akademiji za orientalske jezike; 1902 je študiral v zoološki postaji v Napolju, 1904 v Jardins des plantes v Parizu, 1907 obiskoval tečaj na Sadjarski in vinarski šoli v Mariboru, da se pripravi za ljudskega predavatelja, 1916 pa končal z izpitom bančni tečaj v Gradcu, da se je zamogel posvetiti delu v Posojilnici. 1923–4 je bil honorarni predavatelj geologije in paleontologije na tehn. fakulteti v Lj. Z znanstvenim delom je P. začel na univerzi. Prvo delo Über die Transpiration der Kartoffeln je izšlo v Kleinere Arbeiten des pflanzenphysiologischen Institutes der Wiener Universität, XXIII, disertacija Zur Morphologie der äußeren Geschlechtsorgane bei den männlichen Lepidopteren pa v Arbeiten aus dem Zoologischen Institute zu Wien, XIII, zv. 2. V težnji, da postane dober srednješolski učitelj, da se obenem pripravlja za visokošolskega in pomaga pri vpeljavi slovenščine v višje razr. sred. šol, je napisal Mineralogijo in geologijo za vel. gimn. (Celovec 1909) in Prirodopis živalstva za višje razr. sred. šol (Celovec 1910, Celje 1929). V izdanjih SŠM sta 1912 izšla 2 zvezka Flore slov. dežel, kjer je P. obdelal rokopis J. Glowackega. V organizaciji znanstvenega in šolskega dela je bil 1926–7 predsednik SŠM, 1931–8 podpreds. in 1938–41 preds. Muzejskega društva v Mariboru, od 1932 tudi urednik njegovega Izvestja, 1934–8 preds. mariborske GM, dalje sotrudnik Vodnikove dr., Pedagoške centrale in Ljudske univerze v Mariboru. Izdeloval je izrazoslovje za realne predmete. — Kot narodni delavec je P. uvedel takoj po prihodu v Maribor telovadbo v športno društvo Maribor. Iz teh telovadcev se je razvil 1906 Sokol, ki mu je P. bil do 1913 vaditelj, 1913–4 vaditelj deškega naraščaja dijakov. Organiziral je 1906 Narodno (kasneje Ljudsko) knjižnico in jo vodil do 1914, bil 1904–14 blagajnik čitalnice in predsednik marib. odseka Društva slov. profesorjev; kot tak je 1910 pokrenil borbo proti Končnikovemu učbeniku nemščine. Z L. Pivkom je organiziral 1912 borbo za slov. vzporednice na šolah v Krčevini in v Studencih. 1906–7 je imel v Mariboru in v okolici vrsto poljudnih prirodopisnih predavanj, ki so izšla v SGp, Našem domu in celjski D. P.-eve prirodopisne članke so objavili tudi NDk (1909), Slov. kmečki koledar (1909), Iz tajnosti prirode (Lj. 1926). L. 1907 je sodeloval pri ustanavljanju Nar. napredne stranke v Mariboru. Med vojno je bil v nadzorstvu marib. Posojilnice, 1916–9 predsednik nadzorstva. — Prim.: Šlebinger 205/6, 307; Vodnik po Mariboru 143. Baš.