Polec, Janko (1880–1956)

Polec Janko, pravnik in zgodovinar, r. 19. avg. 1880 v Kamniku. Ljudsko šolo je obiskoval na Brdu (zasebno) in v Kamniku; gimn. (4 r. na niž. slov., odtlej na viš. klasični gimn.) v Lj. Po dovršenih pravnih študijah na Dunaju (1898–1900) in v Gradcu (1900–2) je bil tukaj prom. že 10. jan. 1903 za doktorja prava. Vstopivši jul. 1902 v sodno službo v Lj., je 1904/05 nadaljeval kot drž. štipendist 2 sem. zlasti kazensko-pravne študije v Berlinu (posebno v semin. prof. Liszta). L. 1907 je postal sod. pristav v Trebnjem, 1908 v Radovljici, bil v dec. 1910 prideljen tajništvu vrh. sodišča na Dunaju in kmalu evidenčni pisarni za enotno judikaturo, od 1912 kot svetniški tajnik. L. 1917 bil poklican v novo ustanovljeno soc. min. (mladinski odd. in odd. za soc. zavarovanje) na Dunaju, od 1918 kot min. tajnik. Po prevratu je bil do jan. 1919 jugoslov. član likvid. komisije v tem min., potem referent za kazenske stvari pri poverjeništvu za pravosodje v Lj. do nov. 1919; odtlej je organiziral in vodil kot viš. nadzornik pravni odsek direkcije juž. žel., 1923–5 drž. žel. v Lj. V letih službovanja na Dunaju je porabil ves prosti čas za proučevanje domače pravne, zlasti upravne zgodovine v drž. arhivih in zbral obilo še docela neznanega in odtlej že tudi propadlega pravno-zgod. gradiva. Odslej se je popolnoma posvetil pravni zgodovini. L. 1920 je bil postavljen za honor. prof. zgod. razvoja tedanjega javn. in zaseb. prava, kasneje tudi jugoslov. pravne zgod.; 1925 je postal redni prof. za to stroko, od 1938 po novi univ. uredbi za narodno in primerjalno pravno zgod. V l. 1930/1, 1942/3 in 1943/4 je bil dekan pravne fak. Ob ustanovitvi AZU v Lj. 1938 je bil imenovan za rednega člana, od 1942 je načelnik pravnega razreda, od 1. dec. 1948 prideljen SAZU na delo. — Njegovi pravno-zgod. spisi, ki jih črpa iz prvotnega arhivnega gradiva, obravnavajo vprašanja novejše slov. pravne, posebno upravne zgod. (Kraljestvo Ilirija [1925]; Razpored sodnih inštanc v slov. deželah od 16.-18. stol. [ZZR VI, 1927/8]; O retraktni pravici na našem ozemlju [SP 1929]; Paberki o deželni obvezi za škodo [Landschadenbund] [GMDS XX, 1939]; Pripombe kranjske dež. komisije k Martinijevemu osnutku avstr. drž. zakonika [ZZR XVI, 1940]) in posebno pravni in soc. položaj slov. kmeta na Kranjskem (O odpravi nevoljništva na Kranjskem [ZZR IX, 1932/3]; Svobodniki na Kranjskem [GMDS XVII, 1936]; Zgodovina Obravnanih Gorskih bukev in postavitev kletar. mojstra na Kranjskem [GMDS XVIII, 1937]; Prevedba zakupnih kmetij v kupne na Kranjskem ob koncu 18. stol. [ZZR XIII, 1937]). V Razpravah pravnega razr. AZU III, 1945 je priobčil »Križnikove odgovore na vprašanja v Bogišićevem Naputku«. — Deloma iz tega pravno-zgodovinskega, deloma splošno narodno-kulturnega zanimanja so potekli tudi številni njegovi življenjepisi slov. pravnikov: Vl. Levca (Sn III, 1904/05), doslej skoraj vseh juristov v SBL; v spisu »Slov. pravni znanstveniki pretekle dobe v tujini« (Pol stol. društva »Pravnik«, 1939) ter nekrologi njegovih tovarišev M. Dolenca (S 10. X. 1941; GMDS XXII, 1941; ZZR XVIII, 1942; Letopis AZU 1943); R. Kušeja (ZZR XVIII, 1942) in G. Kreka (Letopis AZU 1943).

Že kot visokošolec v Gradcu je bil 1901/02 med voditelji dotlej največjega gibanja za ustanovitev slov. vseuč. in je zbral svoje tedaj večinama v SN priobčene članke o zgodovini vprašanja slov. univ. v »Vseuč. zborniku« (1902), iz katerega so poslej črpali vsi borci za slov. univerzo. To zgodovino je skoraj izčrpal v spisu »Ljubljansko višje šolstvo v preteklosti in borba za slov. univerzo« (1929) (univ. spomenica ob 10letnici). — Prim.: ASK XIX, 106 (slika); S 1938, št. 237 in 239 (s sliko); J 1938, št. 251 (s sliko); SN 1943, št. 169; SP 1940, št. 11/12 (ob 60letnici, s sl.); Letop. AZU v Lj. I, 97–101 (s sl. in popolno bibliogr.). *