Polak, Irma (1875–1931)

Polak Irma (pravo ime Fabiani Marija), operna in operetna pevka, r. 11. jun. 1875 v Lj., u. 30. nov. 1931 v Zagrebu. Dasi vzgojeno v uršul. samostanu v Škofji Loki, jo je gnalo veselje do gledališča s 16 leti v vrste slov. gledališča v Lj., kjer je sprva nastopala v opernem zboru, potem (1892) v manjših dramskih vlogah kot salonska naivka. Tu je njen talent odkril Ign. Borštnik, v petju pa sta jo poučevala Fr. Gerbič in Matej Hubad. Pozornost je vzbudila 1893 kot Esmaralda v Prodani nevesti, prvi veliki uspeh pa je dosegla 18. okt. 1894 z naslovno vlogo v opereti Mamselle Nitouche. L. 1895 jo je angažiral komponist Weinberger za Theater a. d. Wien na Danaju, od koder je prešla na tam. Karlovo gledališče, kjer je ostala dve sezoni, izpopolnivši se v petju pri dirigentu dvor. opere Fuchsu. Nato je 1897 prestopila na dunaj. Josefsstädter-Theater, poleti pa gostovala z Girardijem, Tyroltom in Odilonovo pod Jarnovo režijo v Ischlu. Slednji je zanjo napisal in z njo igral opereto »Rabenvater«. L. 1898 se je vrnila v Lj. in tu med 1899 in 1900 ustvarila glavne vloge v operah Ksenija in V vodnjaku in kot Krista v opereti Ptičar. L. 1901 je prestopila h gledališču v Zagreb, kjer je delovala do svoje smrti. Tu se je razvila do najpopularnejše operetne pevke in igralke. Prvi veliki uspeh je bila opereta Geisha, še bolj je zaslovela kot Mamselle Nitouche, dalje v Leharjevi Veseli vdovi, Offenbachovi Lepi Heleni, kot Marica v Baronu Trenku, Mařenka v Prodani nevesti itd. Dne 2. aprila 1921 je bila v Zagrebu proslava njenega 30letnega gledal. udejstvovanja in 20letnega delovanja na zagr. odru. L. 1927 je kreirala še naslovno vlogo v opereti Bajaderi, potem stopila v pokoj, a se 1928 vrnila na oder kot dramska igralka ter nastopila v Cankarjevem Pohujšanju v dolini šentflorjanski in Molnarjevi Dobri vili. Imela bi konec 1931 nastopiti v Graničarjih, pa jo je 30. nov. zadela kap. Na njenem grobu na zgb. Mirogoju stoji kapelica s podobo M. B.; na kamnu je napis: Prišla bo pomlad. — Prim.: S 1894, št. 240; 1931, št. 275; SN 1894, št. 240, 241, 258; 1900, št. 129, 199; 1921, št. 74 (članka Z. Borštnikove in Urbančič-Podgrajskega) in 1931, št. 274 (slika); Talija Almanah, Osjek 1922, 169–74; A(ntonija) K(assovitz) C(vijić) v knjigi: Znameniti in zaslužni Hrvati, Zagreb 1925; M. Govekarjeva v knjigi Slov. žena (Lj. 1926) 147–8; Nikola Andrić v Narodni enciklopediji III, Zgb 1928, 534; Jutarnji list, Zagreb 1931, št. 7125; J 1931, št. 279 (slika); Morgenblatt, Zagreb 1931, št. 228; Novosti, Zagreb 1931, št. 333 (dve sliki); Obzor, Zagreb 1931, št. 278. Ara.