Pogačnik, Lovro (1880–1919)

Pogačnik Lovro, politik, r. 16. avg. 1880 v Kamni Gorici, u. 5. okt. 1919 v Lj., je dovršil gimn. v Lj., pravne nauke z doktoratom 1906 v Gradcu, bil nato 2 leti v sodni, potem v odvet. praksi in vstopil 1909 v konc. službo pri kranj. dežel. odboru v Lj., kjer je postal 1910 dež. komisar, 1912 pa dež. tajnik. Učenec in veren pristaš dr. Jan. Kreka se je že od 1907 posvetil delu v Slov. kršč. soc. zvezi (SKSZ) ter prevzel 10. nov. 1907 predsedništvo novo ustanovljene Zveze telovadnih odsekov SKSZ (od 1909: »Orli«), ki je po njegovem prizadevanju narasla 1913 na 168 odsekov s 5228 člani. Po smrti drž. poslanca dr. Ign. Žitnika je kandidiral v njegovem voliv. okraju notranjskih kmet. občin ter 19. maja 1914 prodrl proti Jos. Lavrenčiču (NNS) s 5130 proti 4223 glasovi ter prišel kot najmlajši drž. poslanec v dun. parlament. Tam je 1917 vzbudil pozornost v svoji polemiki z nem. koroškim poslancem Lutschounigom. Ob prelomu v SLS novembra 1917 se je uprl dr. Šusteršiču in pridružil Andreju Kalanu ter bil na zboru strankinih zaupnikov 27. dec. 1917 izvoljen poleg Grafenauerja in Fona za podnačelnika SLS. V deklaracijskem gibanju 1917–8 je na številnih shodih in taborih utiral pot misli polit. osvoboditve in narodnega zedinjenja, od katerih je bil posebno pomemben shod kor. Slovencev v hotelu Trabesinger v Celovcu. Ob prevratu je 31. okt. 1918 prevzel v Narodni vladi za Slovenijo poverjeništvo za deželno brambo, ki ga je vodil v zelo težavnih razmerah do 20. jan. 1919, ko je z odločbo iz Belgrada prestala delovati Narodna vlada za Slovenijo. V febr. 1919 je bil izvoljen za poslanca v prvo narodno predstavništvo v Beogradu, kjer je stopil v tesnejše zveze s hrv. kršč. socialno stranko (dr. Pero Rogulja) ter se vneto udeleževal njenih shodov, zlasti v Slavoniji. Napori zadnjih let pa so mu pospešili pljučno bolezen, kateri je oktobra 1919 podlegel, star šele 39 let. — V mlajših letih (1899–1904) je objavljal s svojim imenom in s psevdonimom Leon Levič lirične pesmi v DS in Zori, v katerih se zrcali hrepenenje po svobodi naroda in sočustvovanje s ponižanimi in trpečimi. — Prim.: S 1914, št. 112–5; 1919, št. 230, 231 (A. Komljanec in v podlistku xy), 232, 233 (K. Š[kulj]); SN 1914, št. 130; 1919, št. 233; HSH 1911–8; KMD 1921, 49–52 (slika); Erjavec 261, 274, 276, 311, 313, 315–6; Kron 1934, 72 (slika), 153. Ara.