Pogačnik, Ivan (1855–1934)

Pogačnik Ivan, skladatelj, r. 26. jun. 1855 na Posavcu pri Podnartu posestniku in gostilničarju Ignaciju P., u. 23. okt. 1934 v lj. bolnišnici, je že v ljudski šoli v Ljubnem kazal posebno nadarjenost za glasbo; prve nauke iz harmonija je prejemal pri učitelju in organistu Petru Cebinu v Kranju, izpopolnil se pa je pri Antonu Foersterju in p. Angeliku Hribarju v Lj. Že 1877 je nastopil službo organista v Kamni gorici, 1879 v Ljubnem, od koder je šel za nekaj let na Koroško. Ko je 1882 prebil izpit na orglarski šoli v Lj., se je 1884 ustalil v Vipavi, kjer je deloval kot organist, pa tudi kot pevovodja v Čitalnici. 1894 je odšel za organista v Celje, 1896 v Tržič, 1900 pa v Idrijo, kjer je končno dobil službo mestnega organista in poučeval poleg tega tudi petje na realki. Po upokojitvi l. 1923 se je čez čas preselil na Rakek, kjer je (pri sinu Ivanu, kontrolorju držav. železnic) preživljal zadnja leta. P. je bil izvrsten organist in pevovodja, važen kot reorganizator glasbenega življenja na podeželju, pomemben pa tudi kot cerkveni skladatelj. Seznam vseh P.-ovih skladb, cerkvenih in svetnih, objavljenih in neobjavljenih, je sestavil in objavil St. Premrl, CG 1939, 51–5, 74–7. S svojimi cerkvenimi skladbami, ki jih je strokovna kritika sprejela vedno s pohvalo, je P. znatno zboljšal domačo cerkveno glasbo ter s tem izločil iz nje manj vredno tuje blago. Skladbe so umerjene in lahko umljive, slog je res cerkven, zdrav in melodiozen, zato so si hitro utrle pot v cerkvene zbore. P. je od 1884 stalno dopisoval v CG; med drugim je predlagal tudi ustanovitev komisije, ki bi presojala slov. cerkvene pesmi, kar se je res zgodilo 1914. — Prim.: CG 1910, 87; 1922, 39 (Kimovec); 1927, 99–101 (s sliko; J. Žagar); 1934, 181–3 (Premrl); 1939, 51, 74, 111 (Premrl); 1943, 1–3 (Dolinar); KMD 1936; Simonič 396; Šlebinger, Bibliogr. v ZSM 1906, 259; Šlebinger 230. Ara.

POGAČNIK Ivan, pevovodja, organist, skladatelj, r. 26. jun. 1855 na Posavcu pri Podnartu v župniji Ljubno na Gorenj. posestniku in gostilničarju Ignaciju, u. 23. okt. 1934 v Lj. v bolnišnici. Že v osn. š. v Ljubnem je kazal posebno nadarjenost za glasbo. Prve glasb. nauke je dobil pri učitelju in organistu Petru Cebinu v Kranju. Izpopolnil se je pri A. Foersterju in A. Hribarju v Lj. 1877 je dobil mesto organista v Kamni Gorici, 1879 v Ljubnem, nato pri Sv. Juriju pri Clcu in v Sv. Križu pri Beljaku. Po izpitu na orglarski š. v Lj. 1882 je postal 1884 organist v Vipavi in zborovodja v tamkajšnji čitalnici. 1894 je odšel za zborovodjo v Celje, 1896 v Tržič, 1900 v Idrijo, kjer je bil mestni organist in učitelj petja na realki. Po upokojitvi 1923 je odšel na Rakek k sinu Ivanu, kontrolorju drž. železnic. Bil je dober organist, sposoben in domiseln organizator in vešč skladatelj. V letih 1884–94 je bil vodja čitalniškega zbora v Vipavi, ki ga je prevzel od A. Hribarja. Tam je 1888 dal pobudo za ustanovitev farne pev. š. Bil je vnet pospeševatelj ceciljanskih nazorov; odpravljal je iz cerkve posvetno glasbo in uvajal vanjo cerkv. Vneto je gojil gregorijanski koral. V Tržiču je vpeljal večernice. Mnogo je dopisoval v CG. Med drugim je zložil: Missa in honorem ss. Cordis Jesu za moški zbor (1886); Missa de Spiritu Sancto za meš. zbor (1893); Missa in honorem B.M.V. de perpetuo succursu (1899); Missa in honorem B.M.V. za meš. zbor z orglami (1904); Missa in honorem S. Josephi za meš. zbor (1910); Slov. maša za 3-glasni ž. zbor z orglami (1915); tri zbirke Marijinih pesmi; Zbirka evharističnih pesmi v čast Srcu Jezusovemu; 4 himne Kraljici sv. Rožnega venca za meš. zbor; več ofertorijev za solo in moški zbor. Seznam njegovih objavljenih in neobjavljenih skladb je sestavil St. Premrl v CG 1939, 51–55, 74–77. Njegove skladbe so lahke, melodiozne in strogo cerkv. Predlagal je posebno komisijo, ki bi presojala cerkv. pesmi, kar se je zgodilo 1914.

Prim.: SBL II, 408; Jelerčič, 68, 77, 78, 84, 114,172, 203; Trobina, 99, 116, 133; Cvetko III, 32, 243, 250, 434, 465; D. Cvetko, Stol. slov. glasbe, 223; CG 1910, 87; 1922, 39; 1927, 99–101 s sl.; 1934, 181–83; 1939, 51, 74; 1943, 1–3; KMD 1936; Simončič, 396; Šlebinger, 230.

Har.