Podržaj, Ivan (1888–1958)

Podržaj Ivan, časnikar in pisatelj, r. 27. febr. 1888 v Podnartu na Gor. kot sin železničarja Janeza P.-a, obiskoval osn. šolo v Hirtu na Koroškem, nato v Mirni peči, Višnji gori, Trebnjem, na Koroški Beli, v Št. Vidu nad Lj. in I. m. d. lj. šolo na Ledini v Lj.; zasebno humanist. gimn. je dovršil v raznih internatih, l. 1911 vstopil v semenišče v Gorici, v 3. semestru izstopil in bil domači učitelj pri grofu Mels-Colorredo v Gorici. Ker mu je bila prošnja za javno priznanje srednješolskih študij odbita, je opustil misel za nadaljnje študiranje, nastopil časnikarsko službo pri Straži v Mrb., obenem prakso pri Zadružni zvezi in posojilnici v Gor. Radgoni. Ker se je usmeril v napredno nacional. jugosl. politiko, se je jeseni 1913 vrnil v Gorico kot dopisnik Dneva in 1914 stopil v poročevalsko podružnico tega lista; med 1. svet. vojno 1914–8 je bil najprej interniran, nato opravljal razne voj. in civil. službe ter obenem sodeloval pri Savi (Kranj), SN, Jsln-u in Riječi Srba, Hrvata i Slovenaca. L. 1919 je postal gl. urednik Jsla, sredi leta pustil uredništvo in odšel v Prago, jeseni 1919 prevzel Marib. delavca, bil 1920 nekaj časa v uredništvu SN, nato brez posla, 1923 urednik Jutranjih novosti in tednika Radnički glasnik, zopet brezposeln do jul. 1925, ko vstopi v uredništvo J; 1926 je bil nekaj časa tudi gl. urednik, 1929 obenem ureja tednik Ponedeljek, 1929–39 tudi tedensko revijo ŽiS; zaradi nerednega plačevanja naročnine je list prenehal — zadnji letnik je moral založiti urednik sam. Zaradi radikal. social. prepričanja je P. večkrat prišel navzkriž z lastniki listov in bil 1941 odpuščen od J, nakar je proti koncu vojne postal dnevničar pri Prehranjevalnem zavodu, po osvoboditvi 1945 pa vstopil v uredn. Lj. Pravice, oddelek za zunanjo politiko. Svoje članke iz vseh časnikarskih področij je pisal večinoma brez imena, redko s podpisom Notus. — Mnogo je popotoval; pred 1. svet. vojno dvakrat v Italijo, dalje na Češko, Poljsko, v Srbijo in Bolgarijo; po vojni na Češkoslovaško, v Bolgarijo, Avstrijo, Nemčijo, Madžarsko, Italijo, Francijo in Španijo; prepotoval je Hrvatsko, Bosno, Srbijo, Črno goro in Makedonijo.

Slovstveno delo je začel s pesmimi (pesnikoval je tudi v hrvaščini, nemščini in latinščini). Nekaj pesmi sta objavila dij. Zora in Mentor; nameraval je izdati zbirko »Trenutki«. Priobčeval je tudi krajšo prozo v raznih dnevnikih in tednikih, pozneje v Jsla, E, SN, Jutr. navostih, J, Ponedeljku, ŽiS. 1921 je izdal reportažno brošuro »Slike z naše riviere«; 1931 je v ŽiS (knj. 9) izhajal roman Krivda Elija Pilona, ki se je moral pred časom zaključiti; tudi roman Bedakova osveta (ŽiS, knj. 11 in 12) je prenehal pred koncem; zasnoval je daljši roman Črne duše, čigar 1. knjiga Martin Brbek je izšla 1929; Vodnikova dr. je 1937 izdala povest Strte peruti. Med 2. svet. vojno je napisal daljši roman Gorjani, ki je ostal v rokopisu. Realističnemu načinu njegovega pisanja se pridružuje tudi socialna smer. — V ŽiS je objavljal slovstvene razprave: A. Schopenhauer (knj. 23, št. 8–10), Goethe in ženske (knj. 21, št. 12), več ocen in gledaliških poročil. Psevdonimi in šifre: N(edin) St(erad), Iv. Dobravec, Minim Gorski, Silverij Klas, Arij Stid, -r-, ip. — Prim.: A. Debeljak, Ponedeljek 1929, št. 16; J 1931, št. 198 s sliko; Kostiál, ŽiS, knj. 22, št. 24; slike in karikature: ŽiS, knj. 19, št. 16; knj. 20, št. 10; knj. 21, št. 11; knj. 22, št. 10 in 11. *