Podobnik, Anton (1755–med 1798 in 1808)

Podobnik Anton, pravnik in lj. župan, r. 3. jun. 1755 v Idriji, u. med 1798 in 1808 neznano kje. Srednjo šolo je obiskoval 1771–9 v Lj.; kje je študiral pravoslovje in promov. za doktorja, ni znano (na Dunaju ne). L. 1790 je bil magistrat. svetnik v Lj. 1793 poleg tega še svetnik merkantil. sodišča. V avg. 1795 je bil izvoljen kot naslednik Petra Fisterja za lj. župana ter se preselil v mestno hišo. Obenem je vršil tudi posle predsednika meničnega sodišča. Okoli 1796 se je (ne v Lj.) poročil z Barbaro, hčerko Dunajčana Pavla viteza Dreerja, ki mu je rodila 1. jan. 1797 hčerko Elizabeto Ernestino. — Za njegovega županovanja se je preložilo 1796 živinsko sejmišče v Lj. s Kapucinskega (Kongresnega) trga v Kravjo dolino (Tabor), zboljšala ulična razsvetljava ter dovršilo izravnanje sveta na mestu porušenega mestnega obzidja. Gradivo tega obzidja se je porabilo za gradbo zidu okoli razširjenega mestnega pokopališča pri Sv. Krištofu, ki je bilo 10. marca 1797 blagoslovljeno. V to plodonosno P.-ovo delovanje je udarila iznenada prva zasedba Lj. po Francozih, ki so vkorakali v Lj. pod generalom Jan. Jul. Bernadottom med 31. marcem in 1. apr. 1797. Francozi so pustili, kakor ostala oblastva, tudi P.-a nadalje na županskem mestu kot »predsednika lj. municipalitete« ter ga celo imenovali za člana provizornega centralnega gubernija, ki je mesto avstrij. dežel. glavarstva kot »deželna uprava« posloval od 28. apr. do 2. maja 1797, ko so Francozi po miru v Leobnu Lj. zapustili. Po odhodu Francozov je P. prosil vlado, naj ga razreši županstva in na tem vztrajal, čeprav so mu vrhovna avstr. oblastva na Dunaju zagotavljala svojo naklonjenost in nadaljnjo podporo (gubern. akt 4134, fasc. 34 ex 1797, akti 1918, 2112, 2390 in 3769, fasc. 53 ex 1798 v gubern. arhivu). Ker se P. ni vdal, je bil v jun. 1798 na mesto njega za župana izvoljen tedanji 1. magistratni svetnik Jožef Kokalj (Kokail). Od tedaj se sled za P.-om izgubi. U. je vsekako pred 1809. Njegova vdova Barbara se je ok. 1809 (izven Lj.) poročila z odvetnikom dr. Janezom (Jeanom) Repičem, ki je kupil 6. nov. 1809 od vdove Ignacije Merl hišo na Šolskem trgu 287 (poznejšo Mahrovo hišo na Krekovem trgu) ter tam tudi u. 18. jul. 1813 kot svetnik apelac. sodišča. P.-ova hčerka Ernestina, ki je kot 16letno dekle 1812 zelo ugajala Jerneju Kopitarju, se je 21. jan. 1814 v lj. stolnici poročila s trgovcem Julijem Fortisom iz Milana. Tja se je preselila tudi njena mati Barbara in iz Milana dopisovala z Valentinom Vodnikom. Hišo na Šolskem trgu 287 je prodala okrož. ranocelniku, poznejšemu profesorju porodništva Ignacu Binterju za 7000 fl. — P. je bil, kakor ga Žiga baron Zois označuje v pismu (7. avg. 1795) Vodniku, »izvrsten župan in prijatelj znanosti«. Prevzel in hranil je literarno zapuščino Antona Linharta, ki mu je bil prijatelj. Mislil je na to, da bi izdal nadaljevanje Linhartove zgodovine »Versuch einer Geschichte von Krain«; najbrž mu je zgodnja smrt prekrižala načrte. — Prim.: Krstne matice župn. urada v Idriji, tom. III. str. 5; poroč. in mrliške matice stolne župnije v Lj.; Juventus 1771–9; Instanz-Kalender für das Herzogthum Krain 1795–8 in 1805; Zbirka zemljeknjiž. prepisov tom. VII, fol. 10–14 in tom. X, fol. 884 v arhivu Nar. muzeja; Vodnikov album 53 in 57; Dimitz IV, 255, 258 in 344; Vrhovec, Die landesfürstl. Hauptstadt Laibach, 161 in 186; Radics, Neuere und neueste Häuser in Laibach, LZg 1910; Kidrič, Zgodovina 262, 290; Kidrič, Dobrovsky 136; Kidrič, Zoisova korespondenca 58, op. 44; Občin. uprava stoln. mesta Lj. 1902–3, kjer je treba popraviti letnico 1796 v 1795; R. A., K zgodovini Mahrove hiše, S 1936, št. 27. Ara.

PODOBNIK Anton, pravnik in lj. župan, r. 3. jun. 1755 v Idriji, u. med 1798 in 1808 neznano kje. Oče Pavel, mati Marjeta Pivk. Sred. š. je obiskoval 1771–79 v Lj.; kje je študiral pravo in promov. za doktorja, ni znano (na Dunaju ne). 1790 je bil magistrat, svetnik v Lj., 1793 še svetnik merkantil. sodišča. Avg. 1795 je bil izvoljen za lj. župana, istočasno je opravljal tudi posle preds. meničnega sodišča. Okoli 1796 se je (ne v Lj.) poročil z Barbaro, hčerko Dunajčana viteza Pavla Dreerja, ki mu je rodila 1. jan. 1797 hčerko Elizabeto Ernestino. - Za njegovega županovanja se je preložilo 1796 živinsko sejmišče v Lj. s Kapucinskega (Kongresnega) trga v Kravjo dolino (Tabor), zboljšala ulična razsvetljava ter dovršilo izravnanje sveta na mestu porušenega mestnega obzidja. Material tega obzidja so porabili za gradnjo zidu okoli razširjenega mestnega pokopališča pri Sv. Krištofu, ki je bilo 10. mar. 1797 blagoslovljeno. Tedaj so vkorakali v mesto Francozi pod gen. Bernadottom med 31. mar. in 1. apr. 1797. Francozi so pustili, kakor ostala oblastva, tudi P. nadalje na županskem mestu kot »predsednika lj. municipalitete« ter ga celo imenovali za člana provizornega centralnega gubernija, ki je namesto avstrij. dežel. glavarstva kot »deželna uprava« posloval od 28. apr. do 2. maja 1797, ko so Francozi po miru v Leobnu Lj. zapustili. Po odhodu Francozov je P. prosil vlado, naj ga razreši županstva, in na tem vztrajal, čeprav so mu vrhovna avstr. oblastva na Dunaju zagotavljala svojo naklonjenost in nadaljnjo podporo. Ker se P. ni vdal, je bil jun. 1798 namesto njega za župana izvoljen tedanji 1. magistratni svetnik Jožef Kokelj (Kokail). Od tedaj se sled za P. izgubi. Umrl je vsekakor pred 1809. Njegova vdova Barbara se je ok. 1809 (izven Lj.) poročila z odvetnikom dr. Janezom (Jeanom) Repičem. P-ova hčerka Ernestina, ki je kot 16-letno dekle 1812 zelo ugajala Jerneju Kopitarju, se je 21. jan. 1814 v lj. stolnici poročila s trgovcem Julijem Fortisom iz Milana. Tja se je preselila tudi njena mati Barbara in iz Milana dopisovala z Valentinom Vodnikom. - P. je bil, kakor ga baron Žiga Zois označuje v pismu (7. avg. 1795) Vodniku, »izvrsten župan in prijatelj znanosti«. Prevzel in hranil je literarno zapuščino Antona Linharta, ki mu je bil prijatelj. Mislil je na to, da bi izdal nadaljevanje Linhartove zgodovine Versuch einer Geschichte von Krain; najbrž mu je zgodnja smrt prekrižala načrte.

Prim.: Posneto po R. Andrejka, P. A., SBL II, 402–03, kjer je vsa liter.

Ured.