Slovenski biografski leksikon
Podlogar Leopold, domač zgodovinar, r. 14. nov. 1878 v Podlogu pri Vel. Laščah, u. 12. jun. 1925 na Gozdu pri Kamniku. Obiskoval je osnovno šolo v Laščah, gimn. v Nov. mestu (mat. 1899), študiral bogoslovje v Lj. (ord. 1902), nato kaplanoval od okt. 1903-sept. 1907 v Črnomlju, do jul. 1911 v Dobu, do nov. 1913 v Sori, bil do smrti žup. upravitelj in obenem ljudski učitelj na Gozdu pri Kamniku. Sodeloval je od 1900 pri Zupanovi ZD in Danici z nabožnimi članki (šifre L. P., -d-, -r) in poslov. p. A. Dossa Die Perle der Tugenden: Mladinina bisernica (ZD 1901-2, ponat. priredil T. Zupan, Lj. 1908). Na vseh svojih službenih mestih je nabiral iz tiskanih virov, po arhivih, matrikah in med ljudstvom gradivo za domačo zgodovino ter objavil Zgodovinske črtice iz Bele Krajine do l. 1374 in za dobo turške sile (Danica 1904-5), Črtice o verskih in cerkvenih preobratih v B. Kr. (tam 1905), Božja pot pri Sv. Frančišku nad Planino v B. Kr. (IMK 1906), Frančiškani v B. Kr., Nem. viteški red v B. Kr. (IMK 1907), Črtice o belokr. hajdukih, o belokr. reformatorjih (DS 1908), Zgodovinske drobtine iz velikolaškega okraja (IMK 1908); sestavil je Kroniko mesta Črnomlja in njega župe (Danica 1905, ponat. Lj. 1906), Kratko zgodovino ljud. šole v Črnomlju (Let. por. črn. šole 1906-7), zbral Doneske k zgodovini B. Kr. iz prazgodovine, rimske dobe in o prvih sledovih krščanstva (DN 1918, št. 3-7), o utemeljitvi mest Črnomlja in Metlike (tam, št. 1, 2) in o črnomaljskih gospodih (tam, št. 15-23). V Dobu je začel zbirati gradivo za zgodovino te župnije ter izdal 1911 prigodna spisa Drobtinice iz preteklosti soseske Škocijan v dobski župniji in Drobtinice iz zgodovine soseske in občine Krtina v dobski župniji. Članku o početku in razvoju kranjskih trgov (V 1919) je sledilo 19 črtic Iz zgodovine kranjskih trgov (V 1920-33). V daljši poljudni razpravi o roparjih in njih napadih na slovenski zemlji (M 1923-4) je strnil v celoto zgod. podatke o napadih Obrov, Madžarov, vitezov, hajdukov in dr. ter o ljudski brambi proti njim. V rkp. so ostale Kronika župnije Sore, Zgodovina Neveljske fare, Zgod. taborov v Sloveniji, Čarovniške pravde in sodbe na Slov., Kobilice podeželna nadloga na Kranjskem, Sv. Ahacij in njegove cerkve itd.; večino rkp. hrani lj. škof. ordinariat. Iz zapuščine je objavljen m. dr. članek O naših vodah ponikalnicah (V 1930-1). P.-jeve spise odlikuje redka vztrajnost v nabiranju gradiva, a manjša kritičnost njegove uporabe. — Prim.: V. Steska, IMK 1907, 113; Malnerič, Tobolček 17-9; S 1925, št. 132; Finžgar, M 1925, 272; Steska, GMS 1926-7, 51. Šr.
Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine