Podkrajšek, Fran (1852–1916)

Podkrajšek Fran-Harambaša, rodoljub in pisatelj, v Lj. r. 9. nov. 1852, u. 31. avg. 1916. Oče mu je bil delavec na lj. Bregu in v skladišču pri železnici, mati iz rodbine župana M. Ambroža; iz Krakovega so se starši kmalu preselili na Sv. Petra cesto in v Kravjo dolino; deček je preživel živahno mladost, obiskoval normalko, šest let gimnazijo (1.–5. razr. l. 1864–70), eno leto realko (1870/71, 4. razr.); drugoval je največ s sošolcem Fr. Masljem-Podlimbarskim (prim. SN 1903, št. 300; 1914, št. 56). Po šol. letu 1871 je nastopil službo pri Južni železnici, kjer je zaradi svojega odkritega narodnega prepričanja doživel mnogo nasprotovanja in zapostavljanja, zato so ga tudi precej premeščali; služboval je v teh krajih: Zagorje, Prestranek (dvakrat), Jordani, Nabrežina, Sosiči, Grljan, Rakitovec, Trst, Maribor, Nabrežina, Gossensass, Vintl (na Tirolskem), Sava, Litija, Reihenburg, Ljubljana; 1906 je bil upokojen kot revident. Od 1906 do 1909 je opravljal tajništvo MS.

Že v dij. letih je P. strastno vzljubil knjige in vse, v čemer se je izražalo narodno življenje; povsod se je shajal z narodnjaki, bil predavatelj in deklamator po čitalnicah, agitator pri volitvah in narodno obrambnih društvih, zlasti pri Sokolu in DCM, povsod znan kot živahen in zabaven družabnik, zraven pa odločen, neustrašen Slovenec in Slovan; v Sosičih (1878) so mu istrski prijatelji dali ime Harambaša, ki si ga je osvojil kot psevdonim in ki se ga je prijel kot najizrazitejša njegova lastnost. Že od 1873 je bil zvest dopisnik SN, poročal o narodnem življenju in se boril za slov. pravice; na svojih službenih mestih je tudi uvajal pri podrejenih slov. železniško izrazoslovje. S Fridolinom Kavčičem (SBL I, 435–6) je 1892 sklenil izdati življenjepise slavnih Slovencev (s slikami) z naslovom Slovenski Panteon (SN 1892, št. 292 in 296) v posameznih zvežčičih, delo pa zaradi pomanjkanja naročnikov ni začelo izhajati; Kavčič je svoje izsledke kasneje objavil v LZ 1895–6 (Znameniti Slovenci). – Od otroških let je P. ohranil v živem spominu posebnosti lj. življenja, cerkve in njih znamenitosti, predvsem tisto, kar je izpremenil novi čas; razlagal je svetniške podobe, znamenja, posebnosti na božjih potih in ni bil samo zgled romantičnega narodnjaka, ampak tudi umetnostnega in znanstvenega diletanta. Kot varuh narodnih izročil je skrbel za grobe imenitnih slov. mož, se jih spominjal ob rojstnih in smrtnih obletnicah, zbiral knjige in ostalino, pa tudi starine in orožje. Mnogo te zapuščine se je po njegovi smrti porazgubilo.

Za pisateljevanje ga je pridobil slavinski kaplan Lav. Gorenjec-Podgoričan, ko je P. služboval v Prestranku; pod imenom Merovčkov Prostoslav ali Prostoslav je priobčeval svoje spise v B, Zori in NB; v polit. in obrambenih časopisih se je poleg Harambaša podpisoval tudi Trnovčan, Krakovčan, Prepeluhov Jernej, Star Sokol. Prvotno je po načinu Andrejčkovega Jožeta prevajal ali predelaval tuje spise ali prosto uporabljal nar. izročilo, n. pr.: Strah v cerkvi, ljudska pripovedka iz lj. okolice (B 1873); romantične povesti, pravljice in pripovedke Kraljevič Marko in vila Ravijolja (B 1876), Blag dobrotnik (črtica izza lj. kongresa o darežljivosti ruskega carja Aleksandra, B 1876), Gjura Skundričeva (B 1877) povest o trpljenju bosenske raje; Zoa (Zora 1874), pripovedka iz grških bojev; Gozdna kraljica (ib. 1876), Materino zlato (ib. 1876), nar. pripovedka; Krvna osveta, iz spisov čerkeškega častnika (NB 1883, št. 7). – Pozneje je začel obravnavati krajevno zgod., zlasti staro Lj., pa tudi slovstvene in umetnostne stvari: Kraške dvorne kobilarne (SN 1880, št. 103); Lav. Gorenjec Podgoričan (SN 1886, št. 54–5); Grad Predjamski (LZ 1887); Janez Cigler (LZ 1892); Valvazor o graščini Orehovški (SN 1892, št. 284); Rodbinska rakev Valvazorjeva v Polšniku (LZ 1892 in 1893); Znamenitosti na Sv. Kumu (LZ 1894); Kapelica na Friškovcu (LZ 1895); Andrejčkov Jože Podmilšak (SN 1906, št. 105–6; Sn 1906); Akad. slikar Lud. Grilc (LZ 1910); Kužno znamenje ob Zeleni jami (Carn. 1911); Človeška kuga na Kranjskem (SN 1911, št. 177–8); Znamenitosti podružnice sv. Lenarta v Bodešičah (Sn 1912); 350 letnica kranj. dež. strelišča (Sn 1913); Jos. Debevec in drugi spomini (Sn 1916); Zvonovi na ljublj. Gradu (Carn.:1917); Fran Levec (DS 1918); Kam so prešle slike nekdanje bolniške cerkve sv. Križa na Dunajski cesti (Carn. 1919). – Prim.: Jber lj. višje gimn. v l. 1865–70; SN 1918, št. 199; Iv. Vrhovnik, Carn. 1919, 231–40 (s sl.); KCM 1920, 60–72 (s sl.); Koblar, Drag. Kette, Zbr. delo str. 321; Šlebinger 278. Kr.